7 Učinki onesnaženja s dimom na okolje

Različni vplivi onesnaženja z dimom na okolje so izjemno nevarni. Onesnaževanje z dimom onesnažuje okolje s kemičnimi, materialnimi in biološkimi odpadki, ki spreminjajo njegovo stanje.

Onesnaženje z dimom lahko izvira iz tako ključnih dejavnosti, kot je prevoz, do nečesa tako nepomembnega in nepotrebnega, kot je kajenje. Lahko so tudi naravni vzroki, kot so vulkani in divji gozdni požari. Ne glede na vir pa je treba onesnaženje z dimom omejiti, če želimo ohraniti ali podaljšati celovitost našega planeta.

Onesnaževanje z dimom med drugim sprošča onesnaževala, kot so trdni delci, ozon, ogljikov monoksid, amoniak, metan, klorid in žveplov dioksid. Onesnaževanje z dimom je bilo dejansko povezano s smrtonosnimi učinki, kot so suša, podnebne spremembe, tanjšanje ozona, težave z dihali, degradacija tal, in mnogi drugi.

Kaj je onesnaženje z dimom?

Onesnaženost z dimom je intenzivna oblika onesnaženosti zraka, ki jo povzročajo škodljivi plini, ki uhajajo v ozračje. Vidimo ga lahko kot zahrbtno onesnaženje ozračja s škodljivimi snovmi, ki negativno vplivajo tako na ljudi, živali in rastline, v nekaterih primerih povzročajo tudi škodo okolju in podnebju ter materialom.

Poleg našega zdravja obstajajo številni grozljivi učinki onesnaženosti z dimom na okolje. Pomemben dejavnik vpliva tudi onesnaženost z dimom onesnaženje zraka globalno.

Dejavniki, ki prispevajo k onesnaženju z dimom

Nekateri dejavniki so odgovorni za okoljske učinke onesnaženja z dimom, in to so dejavniki, ki povzročajo onesnaževanje z dimom, ki so razvrščeni v dve podtemi.

• Naravni dejavniki
• Antropogeni (človeški) dejavniki

Naravni dejavniki

• Vulkanski izbruhi
• Gozdni požari

1. Vulkanski izbruhi

Med vulkanskimi izbruhi se sproščajo vulkanski plini, kot so ogljikov dioksid, žveplov oksid in vodikov fluorid, ki povzročajo onesnaženje z dimom. Na primer, žveplovi oksidi, ki jih sproščajo vulkani, se mešajo z aerosoli, sončno svetlobo in drugimi plini, ki proizvajajo nevidne drobne delce.

2. Gozdni požari

Gozdni požari so lahko bodisi a naravne nesreče ali jih povzroči človek. Ta vrsta požara vsebuje onesnaževala zraka, ki lahko vplivajo na okolje. Najbolj koncentracija finih trdnih delcev v okolju poslabša lokalno, regionalno in celo globalno kakovost zraka.

2. Antropogeni (človeški) dejavniki

• Kurjenje odpadkov
• Obsežna uporaba fosilnih goriv
• kajenje
• Izpušni plini
• tovarne

1. Kurjenje odpadkov

To povzroča onesnaženje z dimom. Onesnaženje z odpadki, zlasti sežiganje plastike, je eden glavnih vzrokov za onesnaženje z dimom.

2. Ekstenzivna uporaba fosilnih goriv

Sežiganje prekomernih količin fosilnih goriv je glavni vzrok za povečanje onesnaženosti okolja z dimom že od predindustrijskih časov in bo še naraščalo, če se ta praksa ne bo omejila.

3. Kajenje

Skajenje cigaret škoduje planetu. V ozračje dodajajo veliko onesnaževal zraka. Številni dokazi so pokazali, da se je na območjih, kjer je bilo kajenje prepovedano, raven v zraku znatno zmanjšala. Na primer zvezna država New York.

4. Izpušni plini

Caogljikov monoksid, ogljikovodik in trdni delci so nekateri onesnaževalci dima, ki prihajajo iz transportnih vozil. Prenesejo se po zraku, pronicajo v tla v bližini avtocest ali se zadržujejo v ozračju in onesnažijo vodna telesa.

5. Tovarne

Tovarne ostajajo eden glavnih vzrokov za onesnaženje z dimom, saj dnevno v ozračje izpuščajo velike količine različnih onesnaževal zraka.

Učinki onesnaženosti z dimom na okolje

• Onesnaženje zraka
• Degradacija zemlje
• Onesnaževanje vode
• Smrt pridelka
• Globalno segrevanje
• Kisel dež
• Tanjšanje ozonskega plašča

1. Onesnaženost zraka

Kakovost zraka je lahko neposredno povezana z dejavnostmi ljudi. Od dejavnosti, kot je dihanje, ki se zdijo nepomembne, do tistih premišljenih in zapletenih, kot je proizvodnja, je zrak okoli nas nekako prizadet. Med človekovimi dejavnostmi, ki povzročajo onesnaženje zraka, je onesnaženje z dimom eno najbolj razvpitih.

Onesnaženost z dimom prenaša delce različnih sestav in velikosti v zrak, ki ga onesnažujejo. Zaradi tega je zrak neprimeren za fotosintezo rastlin, neprimeren za dihanje ljudi in živali ter manj kot idealen za temperaturno ravnovesje Zemlje. 

Trdni delci, ogljikov monoksid, amoniak, žveplov dioksid, klorid in metan so le nekaj od mnogih onesnaževal, ki jih vsebuje dim.

Zaradi tega je zrak neprimeren za rastline, divje živali in ljudi.  

2. Degradacija tal

Eden od okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom je degradacije tal, ko delci ali dimna onesnaževala (npr. saje) padejo na zemljo, spremenijo PH ravnovesje tal, zaradi česar so neprimerna za pridelavo poljščin in rastlin. Fali na primer, alkalni prah poveča pH tal in vpliva na sposobnost rastlin, da izkoristijo hranila. 

3. Onesnaževanje vode

Eden od okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom je onesnaževanje vode, čeprav učinek ni ravno neposreden, ko štejemo okoljske vplive onesnaženosti z dimom, ne moremo spregledati onesnaženosti vode. Ta bolezen presega onesnaženje površinske vode, kot so morja, reke in jezera, in vpliva na podzemno vodo.

Zaradi tega ni varen za prehrano ljudi in vpliva na življenje v morju (živali in rastline).

Preberite več o tem 9 Vrste onesnaženja vode

15 glavnih vzrokov onesnaženja vode

4. Smrt pridelka

Okoljski učinki onesnaženosti z dimom celo negativno vplivajo na pridelke in rastline. Vplivajo na rast rastlin s spreminjanjem razporeditve naravnih virov. Na primer, dioksini, ena od kemikalij, ki nastanejo pri gorenju plastike, se prilepijo na površino listov.

To zmanjša prodor svetlobe in včasih celo blokira želodce. Manjši delci zaidejo celo v želodce in motijo ​​presnovo in fotosintezo rastline. Obdobje cvetenja sadnega drevja se lahko skrajša in prekmalu izgine. kot breskve in češnje. 

Povzroča tudi poškodbe listja, ki so lahko vidne v kratkem času in se lahko pojavijo tudi kot nekrotične lezije (odmrla tkiva), lahko pa se kaže tudi kot porumenelost lista. Rastline se lahko dokončno ubijejo, vendar to ni verjetno, dokler rastlina ne utrpi ponavljajoče se poškodbe.

5. Globalno segrevanje

Eden od okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom je seveda globalno segrevanje (temu pravimo tudi podnebne spremembe). Globalno segrevanje povzročajo predvsem onesnaževalci dima, ki zadržujejo toploto v stratosferi. Ti onesnaževalci dima prihajajo iz tovarn, domov, avtomobilov in tudi elektrarn, ki uporabljajo plastiko, nafto, premog in fosilna goriva.

Pred kratkim je celo medvladni odbor za podnebne spremembe iz leta 2007 ugotovil, da črni ogljik, sajasti delci v dimu, prispeva približno dvakrat toliko k globalnemu segrevanju, kot je bilo ocenjeno prej.

Ogljikov dioksid in drugi toplogredni plini zadržujejo toploto v okolju in povzročajo dvig temperature Zemlje. Običajno toplogredni plini uravnavajo temperaturo zemlje, s čimer zagotavljajo ohranjanje toplote in segrevanje zemlje.

Torej, ko je v zemlji zajet presežek rastlinjaka, postane zemlja pregreta, kar vpliva na morsko gladino, kmetijstvo in divje živali.

6. Kisli dež

Kisel dež je med najbolj smrtonosnimi okoljskimi učinki onesnaženosti z dimom. Zaradi onesnaženosti ozračja namesto vode dežujejo kisle vodne kapljice.

Ko plini zaradi onesnaženosti z dimom, kot sta žveplov dioksid in dušikov dioksid, ki jih sproščajo avtomobili in industrijski procesi, vstopijo v ozračje, se pomešajo z vodo in drugimi plini v ozračju ter tvorijo amonijev nitrat, dušikovo kislino in žveplovo kislino.

Te kisline se širijo in padajo kot dež, sneg, megla, toča ali celo prah.

Znižujejo tudi PH v vodi in zemlji ter uničujejo drevesa, pridelke, rastline in celo cele gozdove. Razjedajo zgradbe in lahko celo oslabijo kamne.

7. Tanjšanje ozonske plasti

Tanjšanje ozonskega plašča je eden najhujših okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom, saj dim vsebuje nevarne količine ogljikovega dioksida, ki je glavni vzrok tanjšanja ozonske plasti

Ozonski plašč deluje kot ščit za zemljo pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem sonca. Vendar pa dušikov oksid prispeva k tanjšanju ozonskega plašča tako, da povzroča luknjo, zlasti kadar kemikalije vsebujejo klorofluoroogljikovodike (CFC) atomi klora uničijo ozonski plašč, po mnenju znanstvenikov lahko en sam atom klora uniči na tisoče molekul ozona, kar lahko povzroči podnebne spremembe, ovirajo rast rastlin in povzročajo rastlinske bolezni ter zmanjšujejo sposobnost razmnoževanja nekaterih organizmov in živali v morskem ekosistemu. 

Ozonska luknja povzroča povečanje ultravijoličnih žarkov, ki prodirajo v zemljo, in s tem ogroža vsa živa bitja na zemlji, povzroča kožnega raka ter zmanjšuje rast rastlin in tudi vodnih oblik življenja. Povzroča tudi razgradnjo naravnih in sintetičnih materialov.

Lahko preberete o učinki tanjšanja ozonskega plašča tukaj

zaključek

Kot ste v tem članku videli 7 okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom, je tako nevarno, da moramo vsi skupaj dati roke, da naredimo zemljo spet zeleno, spodbujamo uporabo električnih vozil in zmanjšamo izpust ogljikovega dioksida v ozračje. .

Učinki onesnaženosti z dimom na okolje – pogosta vprašanja

Priporočila

• 5 Učinki globalizacije na onesnaževanje zraka na Kitajskem
  .
• Onesnaženost zraka bi lahko sprožila/razširila smrtnost zaradi COVID-19.
  .
• Top 8 vzrokov za onesnaževanje zraka v Nigeriji
  .
• 10 Viri onesnaženja zraka v zaprtih prostorih
  .
• 7 Učinki onesnaženega zraka v zaprtih prostorih