Različni vplivi onesnaženja z dimom na okolje so izjemno nevarni. Onesnaževanje z dimom onesnažuje okolje s kemičnimi, materialnimi in biološkimi odpadki, ki spreminjajo njegovo stanje.
Onesnaženje z dimom lahko izvira iz tako ključnih dejavnosti, kot je prevoz, do nečesa tako nepomembnega in nepotrebnega, kot je kajenje. Lahko so tudi naravni vzroki, kot so vulkani in divji gozdni požari. Ne glede na vir pa je treba onesnaženje z dimom omejiti, če želimo ohraniti ali podaljšati celovitost našega planeta.
Onesnaženje z dimom sprošča onesnaževala, kot so trdni delci, ozon, ogljikov monoksid, amonijak, metan, klorid in žveplov dioksid, med drugim. Onesnaženje z dimom je bilo dejansko povezano s smrtonosnimi učinki, kot so suša, podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, težave z dihali, degradacija tal in mnogi drugi.
Kaj je onesnaženje z dimom?
Dim je intenzivna oblika onesnaženja zraka, ki jo povzročajo škodljivi plini, ki uhajajo v ozračje. Lahko ga razumemo kot zahrbtno onesnaženje ozračja s škodljivimi snovmi, ki negativno vplivajo na ljudi, živali in rastline, v nekaterih primerih pa povzročajo tudi škodo okolju, podnebju in materialom.
Poleg našega zdravja obstajajo še številni grozljivi okoljski učinki onesnaženosti z dimom. Onesnaženost z dimom je tudi pomemben dejavnik onesnaženosti zraka po vsem svetu.
Dejavniki, ki prispevajo k onesnaženju z dimom
Nekateri dejavniki so odgovorni za okoljske učinke onesnaženja z dimom, in to so dejavniki, ki povzročajo onesnaževanje z dimom, ki so razvrščeni v dve podtemi.
- Naravni dejavniki
- Antropogeni (človeški) dejavniki
Naravni dejavniki
- Vulkanski izbruhi
- Gozdni požari
1. Vulkanski izbruhi
Med vulkanskimi izbruhi se sproščajo vulkanski plini, kot so ogljikov dioksid, žveplov oksid in vodikov fluorid, ki povzročajo onesnaženje z dimom. Na primer, žveplovi oksidi, ki jih sproščajo vulkani, se mešajo z aerosoli, sončno svetlobo in drugimi plini, ki proizvajajo nevidne drobne delce.
2. Gozdni požari
Gozdni požari so lahko naravne nesreče ali pa jih povzroči človek . Ta vrsta požara v naravi vsebuje onesnaževala zraka, ki lahko vplivajo na okolje. Največja koncentracija drobnih delcev v okolju poslabša lokalno, regionalno in celo globalno kakovost zraka.
2. Antropogeni (človeški) dejavniki
- Kurjenje odpadkov
- Obsežna uporaba fosilnih goriv
- kajenje
- Izpušni plini
- tovarne
1. Kurjenje odpadkov
To povzroča onesnaženje z dimom. Onesnaženje z odpadki, zlasti s sežiganjem plastike, je eden glavnih vzrokov za onesnaženje z dimom.
2. Ekstenzivna uporaba fosilnih goriv
Sežiganje prekomernih količin fosilnih goriv je glavni vzrok za povečanje onesnaženosti okolja z dimom že od predindustrijskih časov in bo še naraščalo, če se ta praksa ne bo omejila.
3. Kajenje
Kajenje cigaret škoduje planetu. V ozračje dodaja veliko onesnaževal zraka. Številni dokazi kažejo, da se je na območjih, kjer je bilo kajenje prepovedano, raven onesnaževal v zraku znatno zmanjšala. Na primer v zvezni državi New York.
4. Izpušni plini
Ogljikov monoksid, ogljikovodiki in trdni delci so nekatera onesnaževala dima, ki prihajajo iz transportnih vozil. Prenesejo se v zrak, pronicajo v tla v bližini avtocest ali se zadržujejo v ozračju in onesnažujejo vodna telesa.
5. Tovarne
Tovarne ostajajo eden glavnih vzrokov za onesnaženje z dimom, saj dnevno v ozračje izpuščajo velike količine različnih onesnaževal zraka.
Učinki onesnaženosti z dimom na okolje
- Onesnaženje zraka
- Degradacija zemlje
- Onesnaževanje vode
- Smrt pridelka
- Globalno segrevanje
- Kisel dež
- Tanjšanje ozonskega plašča
1. Onesnaženost zraka
Kakovost zraka je lahko neposredno povezana z dejavnostmi ljudi. Od dejavnosti, kot je dihanje, ki se zdijo nepomembne, do tistih, ki so namerne in kompleksne, kot je proizvodnja, je zrak okoli nas nekako prizadet. Med človeškimi dejavnostmi, ki povzročajo onesnaževanje zraka , je onesnaženje z dimom ena najbolj razvpitih.
Onesnaženost z dimom prenaša delce različnih sestav in velikosti v zrak, ki ga onesnažujejo. Zaradi tega je zrak neprimeren za fotosintezo rastlin, neprimeren za dihanje ljudi in živali ter manj kot idealen za temperaturno ravnovesje Zemlje.
Trdni delci, ogljikov monoksid, amoniak, žveplov dioksid, klorid in metan so le nekaj od mnogih onesnaževal, ki jih vsebuje dim.
Zaradi tega je zrak neprimeren za rastline, divje živali in ljudi.
2. Degradacija tal
Eden od okoljskih učinkov onesnaženja z dimom je degradacija tal . Ko delci ali onesnaževala iz dima (npr. saje) padejo na zemljo, spremenijo pH ravnovesje tal, zaradi česar so neprimerna za gojenje poljščin in rastlin. Na primer, alkalni prah poveča pH tal in vpliva na sposobnost rastlin, da izkoristijo hranila.
3. Onesnaževanje vode
Eden od okoljskih učinkov onesnaženja z dimom je onesnaženje vode , čeprav učinek ni ravno neposreden, ko upoštevamo okoljske učinke onesnaženja z dimom, ne moremo spregledati onesnaženja vode. Ta nadloga presega onesnaževanje površinskih voda, kot so morja, reke in jezera, temveč vpliva tudi na podtalnico.
Zaradi tega ni varen za prehrano ljudi in vpliva na življenje v morju (živali in rastline).
Preberite več o 9 vrstah onesnaženja vode
15 glavnih vzrokov onesnaženja vode
4. Smrt pridelka
Okoljski učinki onesnaženosti z dimom celo negativno vplivajo na pridelke in rastline. Vplivajo na rast rastlin s spreminjanjem razporeditve naravnih virov. Na primer, dioksini, ena od kemikalij, ki nastanejo pri gorenju plastike, se prilepijo na površino listov.
To zmanjša prodor svetlobe in včasih celo blokira želodce. Manjši delci zaidejo celo v želodce in motijo presnovo in fotosintezo rastline. Obdobje cvetenja sadnega drevja se lahko skrajša in prekmalu izgine. kot breskve in češnje.
Povzroča tudi poškodbe listja, ki so lahko vidne v kratkem času in se lahko pojavijo tudi kot nekrotične lezije (odmrla tkiva), lahko pa se kaže tudi kot porumenelost lista. Rastline se lahko dokončno ubijejo, vendar to ni verjetno, dokler rastlina ne utrpi ponavljajoče se poškodbe.
5. Globalno segrevanje
Eden od okoljskih učinkov onesnaženja z dimom je seveda globalno segrevanje (ki mu pravimo tudi podnebne spremembe). Globalno segrevanje povzročajo predvsem onesnaževala v dimu, ki zadržujejo toploto v stratosferi. Ta onesnaževala v dimu prihajajo iz tovarn, domov, avtomobilov in tudi elektrarn, ki kurijo plastiko, nafto, premog in fosilna goriva.
Pred kratkim je celo medvladni odbor za podnebne spremembe iz leta 2007 ugotovil, da črni ogljik, sajasti delci v dimu, prispeva približno dvakrat toliko k globalnemu segrevanju, kot je bilo ocenjeno prej.
Ogljikov dioksid in drugi toplogredni plini zadržujejo toploto v okolju in povzročajo dvig temperature Zemlje. Običajno toplogredni plini uravnavajo temperaturo zemlje, s čimer zagotavljajo ohranjanje toplote in segrevanje zemlje.
Torej, ko je v zemlji zajet presežek rastlinjaka, postane zemlja pregreta, kar vpliva na morsko gladino, kmetijstvo in divje živali.
6. Kisli dež
Kisli dež je eden najbolj smrtonosnih okoljskih učinkov onesnaženja z dimom. Zaradi onesnaženja v ozračju namesto vode dežujejo kisle kapljice vode.
Ko plini zaradi onesnaženosti z dimom, kot sta žveplov dioksid in dušikov dioksid, ki jih sproščajo avtomobili in industrijski procesi, vstopijo v ozračje, se pomešajo z vodo in drugimi plini v ozračju ter tvorijo amonijev nitrat, dušikovo kislino in žveplovo kislino.
Te kisline se širijo in padajo kot dež, sneg, megla, toča ali celo prah.
Znižujejo tudi PH v vodi in zemlji ter uničujejo drevesa, pridelke, rastline in celo cele gozdove. Razjedajo zgradbe in lahko celo oslabijo kamne.
7. Tanjšanje ozonske plasti
Tanjšanje ozonske plasti je eden najhujših okoljskih učinkov onesnaženja z dimom, saj dim vsebuje nevarne količine ogljikovega dioksida, ki je glavni vzrok za tanjšanje ozonske plasti.
Ozonski plašč deluje kot ščit za zemljo pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem sonca. Vendar pa dušikov oksid prispeva k tanjšanju ozonskega plašča tako, da povzroča luknjo, zlasti kadar kemikalije vsebujejo klorofluoroogljikovodike (CFC) atomi klora uničijo ozonski plašč, po mnenju znanstvenikov lahko en sam atom klora uniči na tisoče molekul ozona, kar lahko povzroči podnebne spremembe, ovirajo rast rastlin in povzročajo rastlinske bolezni ter zmanjšujejo sposobnost razmnoževanja nekaterih organizmov in živali v morskem ekosistemu.
Ozonska luknja povzroča povečanje ultravijoličnih žarkov, ki prodirajo v zemljo, in s tem ogroža vsa živa bitja na zemlji, povzroča kožnega raka ter zmanjšuje rast rastlin in tudi vodnih oblik življenja. Povzroča tudi razgradnjo naravnih in sintetičnih materialov.
O posledicah tanjšanja ozonske plasti si lahko preberete tukaj.
zaključek
Kot ste v tem članku videli 7 okoljskih učinkov onesnaženosti z dimom, je tako nevarno, da moramo vsi skupaj dati roke, da naredimo zemljo spet zeleno, spodbujamo uporabo električnih vozil in zmanjšamo izpust ogljikovega dioksida v ozračje. .
Učinki onesnaženosti z dimom na okolje – pogosta vprašanja
[sc_fs_multi_faq headline-0=”h3″ question-0=”Zakaj je onesnaženje z dimom slabo za okolje?” answer-0=” Onesnaženje z dimom lahko onesnaži celotna vodna telesa in vpliva na morsko življenje. Lahko uniči pridelke in celotne gozdove, kar povzroči kisli dež. Na splošno se vpliv onesnaženja z dimom razširi na zemljo, vodo in zrak. ” image-0=”” headline-1=”h3″ question-1=”Kako preprečujemo onesnaženje z dimom? ” answer-1=” Avtomobile je treba ustrezno vzdrževati, da se zmanjšajo emisije hlapov. Zmanjšajte število voženj z zasebnimi avtomobili in se odločite za javni prevoz, sprehode ali kolesarjenje. Uporabljajte okolju prijazne barve. Namesto kurjenja pustite listje in vrtne odpadke, da se razgradijo. Namesto plinskih peči čim bolj se izogibajte kurjenju drv. Spodbujajte uporabo električnih vozil in okolju prijazne pobude.” image-1=”” count=”2″ html=”true” css_class=””]