V tej objavi bomo na kratko spregovorili o razliki med ekološkim in konvencionalnim kmetovanjem. Ekološko in konvencionalno kmetovanje sta dva različna načina pridelave hrane in drugih kmetijskih proizvodov.
Organsko kmetovanje vključuje gojenje poljščin in vzrejo živali brez uporabe sintetičnih pesticidov, gnojil, gensko spremenjenih organizmov (GSO), ali obsevanje. Nasprotno pa je konvencionalno kmetovanje močno odvisno od teh vložkov za povečanje donosa ter obvladovanje škodljivcev in bolezni.
Na splošno je kmetijstvo gojenje poljščin in vzreja živine za hrano, vlaknine in druge proizvode za vzdrževanje življenja ljudi. S civilizacijo so se razvili različni sistemi kmetovanja.
Kot odgovor na hitro naraščajoče povpraševanje po kmetijskih proizvodih je bil z zeleno revolucijo uveden sistem konvencionalnega kmetovanja.
Po nekaj desetletjih pa so kmetijski znanstveniki razumeli ekološko škodo in negativni učinki na zdravje konvencionalnega kmetovanja in uvedli sistem ekološkega kmetovanja.
Večina načel ekološkega kmetovanja izhaja iz prvotnega sistema, ki se je izvajal tisočletja.
Človeka dandanes ne zanima le raznolikost hrane na mizi, ampak tudi njen izvor. Kako se goji in kakšen vpliv ima na zdravje, okolje in planet?
V tem okviru bomo razpravljali o razlikah, ki obstajajo med obema najpogosteje uporabljenima tehnikama proizvodnjo hrane. Če ste še vedno v temi glede dejavnikov razlikovanja med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem, vam bomo pomagali nadoknaditi zamujeno.
Kazalo
Kaj je konvencionalno kmetijstvo?
Konvencionalno kmetovanje (CF) vključuje uporabo velike količine kemičnih gnojil in pesticidov za povečanje donosa na hektar. Kemična in sintetična gnojila ter pesticidi se v sistemu ekološkega kmetovanja (OF) ne uporabljajo, da bi zmanjšali njihove škodljive vplive na okolje. Namesto tega se za povečanje rodovitnosti tal uporabljajo rastlinski ostanki ali živinski gnoj.
Konvencionalno kmetovanje poteka z namenom doseganja največje možne produktivnosti z uporabo sodobne tehnologije, brez večjega upoštevanja varnosti hrane oz. onesnaževanje okolja.
Uporaba sintetičnih kemikalij, gensko spremenjenih organizmov in integriranih sistemov zatiranja škodljivcev je v konvencionalnem kmetijstvu zelo pogosta.
12 Razlika med ekološkim in konvencionalnim kmetovanjem
Tu je nekaj ključnih razlik med ekološkim in konvencionalnim kmetovanjem:
- Uporaba sintetičnega gnojila
- Uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO)
- Nacionalni in mednarodni standardi
- Okolju prijazna
- Trajnostni razvoj
- Odpornost na bolezni
- Skrb za zdravje
- Okoljski pomisleki
- Izkoriščanje in ravnotežje
- Vnos stroškov
- Zdravje tal
- Dobrobit živali
1. Uporaba sintetičnega gnojila
Ekološka pridelava popolnoma omejuje uporabo kemična gnojila in sintetičnih pesticidov. Odvisno je od organskih metod, kot so gnoj, agrokemikalije, naravna gnojila in kompost, zavračanje vsega sintetičnega.
V popolnem nasprotju je konvencionalno kmetijstvo odvisno od sintetičnih kemičnih gnojil za povečanje proizvodnje. Običajno se uporabljajo sintetične agrokemikalije, kot so anorganska gnojila, sintetični pesticidi, pospeševalci rasti itd.
Z zmanjšanjem uporabe kemikalij ekološko kmetovanje preprečuje degradacija okolja in izboljšuje kakovost pridelka, kar ima za posledico proizvodnjo bolj hranljivih pridelkov.
2. Uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO)
Gensko spremenjeni organizmi (GSO), proizvedeni s tehnologijo rekombinantne DNK, niso dovoljeni v ekološkem kmetovanju. Namesto tega spodbuja uporabo naravnih gnojil, organskih gnojil in kompostov.
Hkrati se osredotoča na kolobarjenje in dopolnjevanje naravnih virov. V konvencionalnem kmetovanju takšne omejitve niso na voljo, obstaja velika uporaba GSO za boljši pridelek in večjo odpornost proti boleznim.
3. Nacionalni in mednarodni standardi
Obstajajo nacionalni in mednarodni standardi za ekološko kmetovanje, v konvencionalnem kmetovanju pa takih standardov nisem našel. Kmetje morajo pred prodajo svojih ekološko pridelanih pridelkov pridobiti certifikat, ki potrjuje, da opravljajo kmetijsko dejavnost po standardih ekološkega kmetovanja.
Preureditev navadne kmetije v ekološko torej traja nekaj let, sistem kmetovanja pa je ves čas nadzorovan. Takšen sistem certificiranja ali nadzor ni uporaben v konvencionalnem kmetovanju. Vendar so certificirani ekološki izdelki v primerjavi z drugimi izdelki na trgu zelo dragi.
4. Okolju prijaznost
Sistem ekološkega kmetovanja je okolju prijazen sistem in pristopi k ohranjanju tal in vode, pristopi k ohranjanju biotske raznovrstnosti itd. onesnaževanje okolja na nič.
Takšni pristopi v konvencionalnem kmetovanju niso običajni in prispevek k onesnaževanju okolja je razmeroma visok.
5. Trajnost
Pri ekološkem kmetovanju gre bolj za trajnost. Glavni cilj je proizvodnja hrane, ki ne ogroža narave, zdravja ali virov. Bolj se osredotoča na dolgoročne koristi kot na kratkoročne dobičke.
Uporablja tehnike, ki spoštujejo naravo, varujejo neobnovljivi viri, ter jih ohraniti v dobri formi za sedanje in prihodnje generacije.
Nasprotno pa konvencionalno kmetijstvo ni trajnostno, ampak se bolj osredotoča na donos. Ekološko kmetovanje je osredotočeno na trajnost. Pridelava hrane ob skrbi za ekologijo in okolje je glavno načelo.
Konvencionalno kmetovanje cilja le na donos. Glavni cilj je stisniti čim večjo proizvodnjo. Ne upošteva daljnosežnih posledic za zdravje, ekologijo in okolje.
Namesto tega se bolj cenijo kratkoročne koristi, ki vključujejo sintetične kemikalije in močno izkoriščanje omejenih naravnih virov.
6. Odpornost na bolezni
Ekološko kmetovanje je občutljivo na napade bolezni in škodljivcev. Konvencionalno kmetovanje je zaradi pesticidov bolj prilagojeno odpornosti na bolezni.
7. Skrbi za zdravje
Zaradi odsotnosti škodljivih kemikalij ekološko kmetovanje ne predstavlja tveganja za zdravje. Medtem ko v konvencionalnem kmetovanju velika uporaba kemičnih gnojil in pesticidov predstavlja veliko tveganje za zdravje.
8. Skrb za okolje
Ekološko kmetovanje se pogosto oglašuje kot več okolju prijazno izboljšuje splošno ekologijo kot konvencionalno kmetovanje zaradi osredotočenosti na zmanjšanje sintetičnih vložkov, spodbujanje biotska raznovrstnostin zmanjšanje erozije tal in onesnaževanje vode.
Konvencionalne metode kmetovanja se izkažejo za škodljive za zemljo, tla in vodo. Čeprav imata tako ekološko kot konvencionalno kmetovanje svoje prednosti in slabosti, je izbira enega pred drugim pogosto odvisna od posameznikovih preferenc in vrednot.
Nekateri potrošniki lahko dajejo prednost ekološkim kmetovanjem zaradi njihovih zaznanih koristi za zdravje in okoljske trajnosti, medtem ko imajo drugi raje konvencionalno kmetovanje zaradi višjih donosov in nižjih cen.
9. Izkoriščanje in ravnotežje
Ekološko kmetovanje spoštuje izrabo virov. Njegov cilj je tudi preprečiti izčrpavanje teh naravnih virov. Poleg tega sprejema procese, ki izboljšujejo kakovost teh virov.
Nasprotno, konvencionalno kmetijstvo teži k izkoriščanju naravnih virov brez ustreznega upoštevanja in ohranjanja ravnovesja.
10. Vnos stroškov
Ekološko kmetovanje je lahko dražje od konvencionalnega kmetovanja, predvsem zaradi višjih stroškov ekoloških vložkov in delovno intenzivnih praks. Ekološki kmetje se izogibajo sintetičnim gnojilom in pesticidom, ki so lahko relativno poceni v primerjavi z ekološkimi alternativami.
Poleg tega lahko prakse ekološkega kmetovanja zahtevajo več ročnega dela, kot je ročno pletje plevela, kar je lahko zamudnejše in dražje kot uporaba herbicidov ali mehanskih orodij. Ti dejavniki lahko zvišajo skupne stroške proizvodnje in ekološke izdelke podražijo za potrošnike.
Poleg tega lahko ekološko kmetovanje zagotovi dolgoročne prihranke stroškov z izboljšanjem zdravja tal, zmanjšanjem onesnaženosti okolja in spodbujanjem ekološke trajnosti, kar lahko zmanjša potrebo po dragih vložkih in izboljša odpornost kmetije.
Na splošno so stroški ekološkega kmetovanja v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem odvisni od posebnih okoliščin in konteksta in ni vedno jasno, kaj je cenejše ali stroškovno učinkovitejše.
Bistvenega pomena je upoštevati dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske koristi ter stroške različnih sistemov kmetovanja, da lahko sprejmemo premišljeno odločitev.
11. Zdravje tal
Ekološko kmetovanje daje prednost zdravju in rodovitnosti tal s praksami, kot so kolobarjenje, pokrovne posevke in kompostiranje. Nasprotno pa lahko konvencionalno kmetovanje privede do degradacija tal zaradi velike uporabe sintetičnih vložkov in intenzivne prakse obdelave tal.
12. Dobro počutje živali
Ekološko kmetovanje daje večji poudarek dobremu počutju živali, vključno z uporabo ekološke krme, dostopom do pašnikov in zunanjih površin ter zmanjšano uporabo antibiotikov. Konvencionalno kmetovanje lahko vključuje gnečo, uporabo rastnih hormonov in antibiotikov za spodbujanje rasti in zdravja živali.
zaključek
Skratka, tako ekološko kot konvencionalno kmetovanje imata svoje prednosti in slabosti, izbira med obema pa je odvisna od njunega vpliva na okolje, koristi za zdravje, ekonomske sposobnosti preživetja in socialne pravičnosti. individualne prioritete in okoliščine.
Številni strokovnjaki menijo, da je lahko bolj integriran in trajnosten pristop h kmetijstvu, ki združuje najboljše prakse ekološkega in konvencionalnega kmetovanja, najučinkovitejši način za spodbujanje odpornega in pravičnega prehranskega sistema za vse.
Navsezadnje je nujno upoštevati dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske koristi ter stroške različnih sistemov kmetovanja, da lahko sprejemamo odločitve, ki podpirajo trajnosten in zdrav prehranski sistem za vse.
Priporočila
- 13 Vplivi industrijskega kmetijstva na okolje
. - 9 Slabosti trajnostnega razvoja
. - 10 Problemi trajnostnega kmetijstva in njegovi vplivi na kmetijstvo
. - 10 najbolj negativnih vplivov kmetijstva na okolje
. - 18 najboljših štipendij za študentke kmetijstva
Ahamefula Ascension je svetovalec za nepremičnine, analitik podatkov in pisec vsebin. Je ustanovitelj Hope Ablaze Foundation in diplomant okoljskega managementa na eni izmed prestižnih fakultet v državi. Obseden je z branjem, raziskovanjem in pisanjem.