Ravnanje z odpadki je proces ravnanja in zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in podjetij. Odpadki so razvrščeni v tri kategorije; Trdni odpadki, tekoči odpadki in plinasti odpadki.
Vpliv odpadkov na okolje in zdravje ljudi je opazen v vsaki od teh treh klasifikacij, če z njimi ne ravnamo pravilno in jih ne odstranjujemo, kot je predvideno.
Zato je pravilno odlaganje odpadkov bistvenega pomena za zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje. Brez odlaganja odpadkov množična proizvodna industrija proizvede preveč in hitro uniči okolje.
To je očitno, če pomislimo, kako nepravilno odlaganje odpadkov vpliva na okolje in zdravje ljudi. Za potrebe tega članka si bomo ogledali vplive odpadkov na okolje in zdravje ljudi.
Vpliv nekaterih vrst odpadkov na okolje in zdravje ljudi je odvisen od njihove kemične sestave in načina ravnanja z njimi.
Neustrezno ravnanje s kemičnimi odpadki lahko onesnaži pitno vodo in kakovost zraka, za kar je znano, da pomembno vpliva na zdravje ljudi in okolje.
Druge oblike okolju škodljivih odpadkov so nevarni odpadki in trdni komunalni odpadki. Nevarni odpadki ustvarjajo jedki, radioaktivni, strupeni ali vnetljivi izdelki.
Ker imajo nevarni odpadki v stiku z zemljo, vodo ali zrakom zelo negativne posledice za zdravje ljudi in okolje, so tovrstni odpadki strogo regulirani s strani vlade.
Čeprav ne obstajajo podatki, ki bi neposredno povezovali trende odpadkov z učinki na zdravje ljudi in okolje, lahko ravnanje z odpadki povzroči, da odpadki in kemikalije v odpadkih pridejo v okolje.
Vplivi odpadkov na okolje in zdravje ljudi so opisani spodaj.
Kazalo
12 Vpliv odpadkov na okolje in zdravje ljudi
- Vpliv na kakovost zraka
- Vpliv na kakovost vode
- Globalno segrevanje
- Povečanje vektorjev bolezni
- Onesnaževanje zemlje
- Vpliv na divje in morske živali
- Podnebne spremembe
- Ekstremno vreme
- Izguba habitatov
- Zmanjšanje biotske raznovrstnosti
- Onesnaženje podtalnice
- Človeški vpliv
1. Vpliv na kakovost zraka
Eden glavnih okoljskih zdravstvenih vprašanj, povezanih z odpadki, je kakovost zraka. Ko odpadke sežgejo ali predelajo v sežigalnici, proizvajajo strupene delce, vključno z ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi in žveplovim dioksidom.
Ti delci lahko povzročijo težave z dihanjem pri ljudeh v bližini in lahko povzročijo kronične pljučne bolezni, kot je astma.
Tudi na območjih, kjer imamo odlagališča, onesnaženje zraka se pojavi kot posledica vonja z odlagališča. Ljudje, ki živijo v bližini odlagališč, lahko vdihavajo onesnaževala in toksine, kot je vodikov sulfid (H2S), ki se izpuščajo z odlagališča.
2. Vpliv na kakovost vode
Kakovost vode nanj vplivajo tudi trdni in tekoči odpadki. Ko se odpadki odložijo na odlagališčih, odvržejo v reke in jezera ali izpustijo neobdelane odpadne vode (odpadne vode) iz bližnjih industrij in podjetij, se nevarne kemikalije in težke kovine iz teh odpadkov razgradijo v vodna telesa in onesnažijo vodo ter tako zadušijo življenje, ki ga gosti voda.
Ta proces poveča strupenost vode, zaradi česar sladka voda ni varna za prehrano ljudi, vodno telo pa je strupeno za tiste, ki plavajo v vodi.
To onesnaženje lahko povzroči različne zdravstvene težave, kot so rak, kolera, driska, griža in prirojene okvare. Poleg tega lahko poškoduje ekosistemi in motijo naravne cikle, ki vzdržujejo življenje.
3. Globalno segrevanje
Odlagališča odpadkov so tretji največji vir emisij metana, ki jih povzroča človek. Emisije metana so izjemno škodljive za okolje, metan pa je eden od več plinov, ki niso CO2 in prispevajo k globalno segrevanje.
Plin metan se sprosti v ozračje, ko se odpadki, ki jih je ustvaril človek, razgradijo, emisije pa so odvisne od skupne količine in sestave odpadkov ter lokacije, načrtovanja in praks obrata za upravljanje.
Prakse, ki pomagajo zmanjšati te emisije, so recikliranje in spreminjanje uporabe izdelkov. Na primer, povečano recikliranje trdnih komunalnih odpadkov hkrati zmanjša količino odpadkov, poslanih na odlagališča ohranjanje naravnih virov (npr. les, voda in minerali) in preprečevanje onesnaževanja z zmanjšanjem potrebe po zbiranju novih surovin.
4. Porast vektorjev bolezni
Škodljivih vplivov odpadkov je več. Na primer, neoskrbovani odpadki na cestah lahko postanejo gojišče komarjev, ščurkov in podgan.
Ti glodalci so znani po širjenju bolezni, kot sta malarija in denga, in povzročajo tudi zastrupitev s hrano. Tako lahko nepravilno odlaganje odpadkov in smetenje povzročita, da škodljivci, ki prenašajo bolezni, močno prizadenejo javno zdravje.
5. Onesnaževanje tal
Onesnaževanje zemlje se zgodi vedno, ko odpadki končajo na tleh ali drugem zemljišču, ki bi ga morali ljudje namesto tega predelati. Te smeti ne ležijo samo tam; vsebina se razgradi, bodisi zaradi gnitja ali časa,e in pronica v okolico.
To pomeni, da umazanija in vse okolice absorbirajo onesnaženje in postanejo nevarni za ljudi in živali.
6. Vpliv na divje in morske živali
Ekosistemi se od lokacije do lokacije zelo razlikujejo. Poleg nevarnosti za zdravje ljudi in rastlin nepravilno odlaganje odpadkov vpliva tudi na kopenske živali in življenje v morju.
Morske živali, kot so morske želve, ribe itd., ki uživajo onesnaženo pitno vodo ali krave, ki se hranijo s trdimi odpadki na ulicah, so v nevarnosti, da zbolijo za različnimi vrstami bolezni, ki največkrat vodijo v smrt.
Odlagališča predstavljajo tudi tveganje za življenje živali. Kar zadeva morsko življenje, lahko onesnaženje vodnih teles z odpadki poruši ravnovesje vodnega ekosistema, kar povzroči smrt morskih živali in verjetno povzroči neposredno izumrtje teh vrst ter s tem trajno škodo svetovnim ekosistemom.
Pomembno je omeniti, da ko gre za biotska raznovrstnost, naš problem odpadkov resno ogroža zdravje svetovnih vrst.
7. Podnebne spremembe
Način, kako naša družba odlaga odpadke, ni samo izjemno zaskrbljujoč, ampak postaja tudi vse bolj neodgovoren. Velika težava, ki izhaja iz vseh oblik onesnaževanja, je njihov prispevek in vpliv na globalno podnebje.
Odpadki prispevajo k sproščanju plinov, kot sta metan in ogljikov dioksid. Ogljikov monoksid, dušikov oksid itd. Ti zgostijo ozonski plašč in posledično poslabšajo vreme in talijo ledene pokrove, dvignejo gladino morja in negativno vplivajo na naravne habitate in domove milijard ljudi.
8. Ekstremno vreme
Sprememba podnebja ki je posledica odpadkov, je povzročilo tudi postopno povečanje pogostosti ekstremnih vremenskih razmer in naravnih nesreč. Zaradi podnebnih sprememb se je opazno povečalo število nesreč, kot so tornadi in poplave. Tudi prisotnost orkanov je zaradi podnebnih sprememb postala bolj razširjena.
9. Izguba habitatov
Vsaka žival ima vrsto okolij, v katerih lahko preživi. Zato vidite samo določene vrste na določenih lokacijah. Vendar pa odpadki prispevajo h globalnim podnebnim spremembam, ki spreminjajo velikost habitatov, ki jih živali potrebujejo za preživetje.
Zmanjšanje velikosti habitata vodi vrste, kot je polarni medved, v izumrtje, ko se poskušajo preseliti z območij.
10. Zmanjšanje biotske raznovrstnosti
Izumrtje vrst in smrt pridelkov pomeni biotska raznovrstnost po vsem svetu počasi upada. To je slabo za zdravje narave, saj manjša biotska raznovrstnost poveča možnosti za popolno izumrtje med katastrofo.
Z manj različnimi vrstami bolezni lažje potujejo, tako da ostane manj vrst, ki lahko preživijo okoljske spremembe.
11. Onesnaženje podtalnice
Malomarno odloženi odpadki onesnažujejo vire površinske in podtalnice. Odpadki povzročajo zastoje v odtokih v metropolitanskih območjih, kar ima za posledico stoječo vodo, ki spodbuja razmnoževanje hroščev in poplave v deževnih obdobjih. Nenadzorovano kurjenje odpadkov in neustrezen sežig pomembno vplivata na onesnaženost zraka v mestih.
Razgradnja organskih odpadkov na odlagališčih povzroča toplogrednih plinov, neobdelana izcedna voda pa onesnažuje bližnjo zemljo in vodne vire.
12. Človeški vpliv
Poleg vpliva na okolje, ki ga povzročajo nepravilno ravnani odpadki, je zlahka videti, kako vplivajo tudi na zdravje ljudi. Nepravilno odlaganje odpadkov predstavlja veliko tveganje za javno zdravje. Neposredni ali posredni kontaktni odpadki lahko povzročijo različne vrste okužb in kroničnih obolenj.
Učinki odpadkov na zdravje pa so odvisni od vrste odpadkov, načina ravnanja z njimi in načina, kako nevarna kemikalija vstopi v telo.
Nekatere nevarne kemikalije se hitro vpijejo skozi kožo, druge pa sploh ne. Toksičnost kemikalije določa tudi njen učinek na telo.
Številne nevarne kemikalije so strupene v zelo majhnih količinah, druge pa so lahko izpostavljene velikim količinam, preden pride do reakcije.
Nevarne kemikalije v človeškem telesu povzročajo neželene reakcije pri zarodkih, otrocih, mladostnikih, odraslih in starejših, vendar se reakcija pri vsakem od njih razlikuje.
Zarodek in majhen otrok sta bolj dovzetna za neželene reakcije kot odrasli, ker so lahko njihovi organi v razvoju trajno poškodovani. Akutna izpostavljenost svincu iz onesnažene zemlje, zraka in vode lahko povzroči naslednje škodljive učinke na zdravje:
- Nenormalnosti vedenja
- Poškodbe možganov pri otrocih.
- Draženje kože
- Okužbe krvi
- rak
- Fiziološke motnje (npr. odpoved ledvic, reproduktivna okvara)
- Genske mutacije
- Fizične deformacije
- Napake pri rojstvu
Strokovnjaki poudarjajo, da so za onesnaževala najbolj občutljivi otroci
zaključek
Okolje in zdravje ljudi sta ogrožena zaradi naše pomanjkljive okoljske ozaveščenosti in ukrepanja. Če bo naša družba še naprej proizvajala velike količine smeti brez ustreznega odlaganja, bo to propad človeštva, divjih živali in blaginje ekosistema.
Ne moremo preprečiti ali spodbujati dolgoživosti, če človeštvo ne sprejme trajnostnega vedenja do naše Zemlje. Če bodo emisije zaradi odlaganja odpadkov še naprej naraščale, to ne bo negativno vplivalo le na podnebje, ampak tudi na zdravje ljudi.
Ta vprašanja se bodo še povečevala, če se v kratkem ne bodo začeli okoljski ukrepi. Zato obstaja potreba po ustreznem ravnanju z odpadki v različnih kategorijah in vrstah. To bo pripomoglo k zmanjšanju količine smeti, ki jih je treba odstraniti, pripomoglo pa bo tudi k varovanju okolja in zdravja ljudi.
Priporočila
- 5 Okoljski vplivi igrišč za golf
. - 7 Okoljski vplivi litij-ionskih baterij v električnih vozilih
. - 7 Vplivi rudarjenja železove rude na okolje
. - Zakaj bi morali Američani zagovarjati okoljske raziskave in inovacije
. - 10 nevarnih okoljskih vprašanj v Kaliforniji
Ahamefula Ascension je svetovalec za nepremičnine, analitik podatkov in pisec vsebin. Je ustanovitelj Hope Ablaze Foundation in diplomant okoljskega managementa na eni izmed prestižnih fakultet v državi. Obseden je z branjem, raziskovanjem in pisanjem.