10 najbolj negativnih vplivov kmetijstva na okolje

Kmetijstvo ima velik vpliv na zemljo. V tem članku bomo razpravljali o 10 najbolj negativnih vplivih kmetijstva na okolje.  

Leta minevajo, mnogi okoljske težave, povezane s kmetijstvom so se povečevali in hitro rasli. Nekatere težave pa se lahko poglabljajo počasneje kot v preteklosti, nekatere pa se celo obrnejo.

Rastlinska in živinoreja močno vplivata na širše okolje. So glavni viri onesnaževanje vode iz nitratov, fosfatov in pesticidov.

So tudi glavni antropogeni viri toplogrednih plinov metan in dušikov oksid ter v velikem obsegu prispevajo k drugim vrstam onesnaževanja zraka in vode.

Obseg in metode kmetijstva, gozdarstva in ribištva so glavni vzroki za izgubo svetovnega biotska raznovrstnost. Skupni zunanji stroški vseh treh sektorjev so lahko precejšnji.

Kmetijstvo vpliva tudi na osnovo za svojo prihodnost z degradacijo tal, zasoljevanjem, prekomernim črpanjem vode in zmanjševanjem genske raznovrstnosti v pridelkih in živini. Vendar pa je dolgoročne posledice teh procesov težko kvantificirati.

Če se uporabljajo bolj trajnostne metode pridelave, se lahko negativni vplivi kmetijstva na okolje zmanjšajo. V nekaterih primerih lahko kmetijstvo dejansko igra pomembno vlogo pri njihovem spreminjanju, na primer s shranjevanjem ogljika v tleh, izboljšanjem pronicanja vode ter ohranjanjem podeželske krajine in biotske raznovrstnosti.

Okoljski vplivi kmetijstva vključujejo vplive na vrsto različnih dejavnikov: prst, vodo, zrak, živali, raznolikost tal, ljudi, rastline in samo hrano.

Kmetijstvo prispeva k številnim okoljskim vprašanjem, ki povzročajo degradacijo okolja, Vključno z sprememba podnebja, gozdov, izguba biotske raznovrstnosti, mrtve cone, genski inženiring, težave z namakanjem, onesnaževala, degradacija tal in odpadki.

Zaradi pomena kmetijstva za svetovne družbene in okoljske sisteme se je mednarodna skupnost zavezala, da bo povečala trajnost proizvodnje hrane kot del 2. cilja trajnostnega razvoja, ki je „odpraviti lakoto, doseči zanesljivo preskrbo s hrano in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo«.

Poročilo Okoljskega programa Združenih narodov za leto 2021 »Vzpostavitev miru z naravo« je izpostavilo kmetijstvo kot gonilo in industrijo, ki ji grozi degradacija okolja.

10 Negativni vplivi kmetijstva na okolje

Kmetijstvo je človeštvu in kmetijski industriji prineslo številne koristi, vključno s povečano produktivnostjo in učinkovitostjo. Vendar pa je imelo tudi negativne vplive na okolje in zdravje ljudi.

Uporaba kemičnih gnojil in pesticidov je povzročila degradacija tal, onesnaževanje vodein zmanjšanje biotske raznovrstnosti.

Kmetijstvo se izvaja že stotine let in zagotavlja zaposlitev, hrano in življenjske potrebščine večini sveta. Z naraščajočim povpraševanjem po hrani cveti tudi kmetijstvo in postopoma narašča povpraševanje po kmetijskih zemljiščih.

Vendar pa poleg pozitivnih vidikov kmetijstva obstaja več negativnih učinkov kmetijstva na okolje, ki ustvarjajo resne težave za trajnostno okolje.

Sledijo najbolj negativni vplivi kmetijstva na okolje

• Onesnaževanje vode
• Onesnaženje zraka
• Degradacija zemlje
• Erozija tal
• Pritisk na biotsko raznovrstnost
• Uničevanje naravne flore in favne
• Vpliv na podnebne spremembe
• Uničevanje naravnih vrst
• Zmanjšanje podtalnice
• Krčenje gozdov

1. Onesnaževanje vode

Onesnaževanje vode velik vpliv, ki izhaja iz kmetijskih praks. Kmetijski postopki in prakse, kot sta neustrezno upravljanje z vodo in namakanje, v glavnem povzročajo onesnaženje vode s površinskim odtokom, tako površinske kot podzemne vode.

To onesnaženje s kmetijskimi odpadki je velik problem v skoraj vseh razvitih državah in vedno bolj v številnih državah v razvoju.

Zaradi prekomerne uporabe gnojil in pesticidov številne škodljive snovi dosežejo naša jezera, reke in sčasoma tudi podtalnico, kar povzroči obsežno onesnaženje vodotokov in podtalnice ter poslabša kakovost vode.

Onesnaženje z gnojili in pesticidi nastane, če se uporabijo v večji količini, kot jo pridelek lahko absorbira, ali ko se sperejo ali odpihnejo s površine tal, preden jih je mogoče vključiti.

Obilne količine dušika in fosfatov se lahko izpirajo v podtalnico ali odtečejo v vodne poti. Ta preobremenitev s hranili povzroči evtrofikacijo jezer, rezervoarjev in ribnikov, kar povzroči eksplozijo alg, ki zatirajo druge vodne rastline in živali.

Insekticidi, herbicidi in fungicidi se prav tako močno uporabljajo v mnogih razvitih državah in državah v razvoju, onesnažujejo sladko vodo z rakotvornimi snovmi in drugimi strupi, ki prizadenejo ljudi in številne oblike divjih živali. Pesticidi zmanjšujejo tudi biotsko raznovrstnost, saj uničujejo plevel in žuželke ter s tem prehranske vrste ptic in drugih živali.

Poleg tega erozija tal in sedimentacija enako onesnažujeta vodo, jo naredita umazano in povečata njeno motnost.

2. Onesnaženost zraka

Kmetijstvo je tudi vir onesnaženje zraka. Pomemben je povzročitelj antropogenega amoniaka. Približno 40 %, 16 % oziroma 18 % svetovnih emisij prispeva živina, kurjenje biomase mineralnih gnojil in ostanki pridelka.

Projekcije kažejo, da bi lahko bile do leta 2030 emisije amoniaka in metana iz živinorejskega sektorja držav v razvoju vsaj za 60 odstotkov višje od sedanjih.

Emisije amoniaka iz kmetijstva bodo verjetno še naprej naraščale tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, saj amoniak še bolj zakisuje kot žveplov dioksid in dušikovi oksidi.

To je ena od glavni vzroki kislega dežja, ki poškoduje drevesa, zakisuje tla, jezera in reke ter škoduje biotski raznovrstnosti. Projekcije živinoreje kažejo na 60-odstotno povečanje emisij amoniaka iz živalskih iztrebkov. Sežiganje rastlinske biomase je tudi glavni vir onesnaževal zraka, vključno z ogljikovim dioksidom, dušikovim oksidom in delci dima.

Ocenjuje se, da človeške dejavnosti so odgovorni za približno 90 % sežiganja biomase, večinoma namernega kurjenje gozdne vegetacije v povezavi s krčenjem gozdov ter pašnikov in ostankov pridelkov za spodbujanje ponovne rasti in uničenje habitatov škodljivcev.

3. Degradacija tal

Degradacija zemlje je eden najresnejših negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Močno ogroža trajnost kmetijstva in povečuje vodno erozijo in erozijo tal ob deževju in tekočih vodah.

Približno 141.3 milijona hektarjev svetovne zemlje se sooča z resnimi težavami z erozijo zaradi nenadzorovanega krčenja gozdov, prekomerne paše in uporabe neprimernih kulturnih praks.

Ob rekah, na približno 8.5 milijona hektarjev zemljišča, dvig podzemne vode slabo vpliva na sposobnost zemlje, da zadrži rastline in omogoči uporabo kmetijskih praks. Podobno intenzivno kmetijstvo in povečana uporaba namakanja povzročata tudi zasoljevanje tal, zalivanje itd.

Po drugi strani pa degradacija tal povzroči upad kakovosti tal, biotske raznovrstnosti tal in bistvenih hranil, kar vpliva na produktivnost pridelka. Nekateri pogosti dejavniki za degradacijo tal so zasoljevanje, namakanje z vodo, prekomerna uporaba pesticidov, struktura tal in izgube rodovitnosti, spremembe pH tal in erozija.

Erozija tal je eden glavnih dejavnikov pri degradaciji tal, kar ima za posledico izgubo zelo rodovitne zgornje plasti tal, ki je ključna sestavina kmetijstva in pridelave poljščin.

Degradacija tal močno vpliva tudi na združbe talnih mikrobov, ki večinoma sodelujejo pri naravnem kroženju hranil, zatiranju bolezni in škodljivcev ter spreminjanju kemičnih lastnosti tal.

4. Erozija tal

Erozija tal se ukvarja z odstranjevanjem vrhnje plasti zemlje zaradi vpliva vode ali vetra, povzroča propadanje tal. Erozijo povzroča veliko različnih dejavnikov; vendar pa lahko slabo upravljanje tal, vključno z obdelovanjem, sčasoma povzroči znatno erozijo.

Ti vplivi vključujejo zbijanje, izgubo strukture tal, razgradnjo hranil in slanost tal. Erozija tal je velika okoljska grožnja trajnosti in produktivnost, s posrednimi učinki na podnebje.

Erozija povzroča pomanjkanje osnovnih hranil (dušika, fosforja, kalija in kalcija), bistvenih za kmetijsko pridelavo.

Zato je potrebna pravilna in ustrezna kmetijska praksa za preprečevanje teh negativnih vplivov na tla zaradi erozije.

5. Pritisk na biotsko raznovrstnost

Izguba biotske raznovrstnosti zaradi kmetijskih metod se nadaljuje brez zmanjšanja tudi v državah, kjer je narava zelo cenjena in zaščitena. Zaradi povečane komercializacije kmetijstva so različne rastline in živali ogrožene ali izumrle.

Kmetje dajejo prednost gojenju visoko donosnih poljščin za večji dobiček, kar povzroča zmanjšanje pridelave manj donosnih poljščin, kar povzroča izgubo več

Pesticidi in herbicidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, neposredno uničijo številne žuželke in nezaželene rastline ter zmanjšajo zaloge hrane za živino. Zato izguba biotske raznovrstnosti ni omejena na stopnjo krčenja zemljišč kmetijskega razvoja, ampak se nadaljuje še dolgo po njej. Nezmanjšana je tudi v razvitih državah, kjer je narava zelo cenjena in varovana.

Nekatere od prizadetih življenjskih oblik so lahko pomembni recikliralci hranil v tleh, opraševalci pridelkov in plenilci škodljivcev. Drugi so potencialno glavni vir genskega materiala za izboljšanje udomačenih pridelkov in živine.

Pritiski na biotsko raznovrstnost v naslednjih treh desetletjih bodo posledica nasprotujočih si trendov. Poleg tega lahko monokultura povzroči zmanjšanje biotske raznovrstnosti in povečano gospodarsko tveganje za kmete.

Večkratno sajenje istega pridelka na istem območju lahko izčrpa zemljo hranil, zaradi česar postane sčasoma manj rodovitna. To lahko privede tudi do povečanja škodljivcev in bolezni, ki so usmerjene na določen pridelek.

Izguba biotske raznovrstnosti zaradi monokulturnega kmetovanja ima lahko daljnosežne posledice za ekosisteme in prehransko varnost. Zato je nujno upoštevati trajnostne kmetijske prakse, ki spodbujajo ohranjanje biotske raznovrstnosti ob zagotavljanju prehranske varnosti.

6. Uničevanje naravne flore in favne

Prisotnost flore in favne je del narave. V prsti živi veliko mikroorganizmov in drugih živali, kot so deževniki. Zaradi široke uporabe kemikalij, kot so herbicidi in pesticidi, je ta naravni življenjski sistem prizadet.

Bakterije v tleh razkrojijo odpadke in povečajo rodovitnost tal. Ko pa se pH spremeni, ne morejo preživeti; to vodi v uničenje okoljske raznolikosti in ravnovesja.

7. Vpliv na podnebne spremembe

Kmetijstvo pomembno vpliva na svetovno podnebje; lahko služi kot vir in tudi kot ponor. Kmetijstvo kot vir pomeni, da je glavni vir emisij toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid.

S sežiganjem biomase sprošča velike količine ogljikovega dioksida, predvsem na območjih krčenja gozdov in travinja, kar povzroča sprememba podnebja.

Po raziskavah je kmetijstvo odgovorno za do polovico vseh izpustov metana. Čeprav se v atmosferi zadržuje krajši čas, je metan pri segrevanju približno 20-krat močnejši od ogljikovega dioksida in zato kratkoročno pomembno prispeva k globalno segrevanje.

Trenutni letni antropogeni izpusti znašajo okoli 540 milijonov ton in rastejo za okoli 5 odstotkov na leto. Samo živina povzroči približno četrtino emisij metana s fermentacijo črevesja in razpadom iztrebkov.

Ker število živine narašča in ker živinoreja postaja vse bolj industrijska, se bo proizvodnja gnoja predvidoma do leta 60 povečala za približno 2030 %.

Emisije metana od živine se bodo verjetno povečale za enak delež. Živinoreja povzroči približno polovico antropogenih emisij.

Namakano gojenje riža je drugi glavni kmetijski vir metana, ki predstavlja približno petino skupnih antropogenih emisij. Površine, ki se uporabljajo za namakanje riža, naj bi se do leta 10 povečale za približno 2030 %.

Vendar bodo emisije lahko rasle počasneje, ker bo vedno večji delež riža pridelan z bolje nadzorovanim namakanjem in upravljanjem s hranili, poleg tega pa se lahko uporabljajo sorte riža, ki oddajajo manj metana.

Kmetijstvo je ključni vir drugega pomembnega toplogrednih plinov, dušikov oksid. To nastane z naravnimi procesi, vendar se poveča z izpiranjem, izhlapevanjem in odtekanjem dušikovih gnojil ter z razgradnjo ostankov pridelka in živalskih odpadkov. Predvideva se, da bodo letne emisije dušikovega oksida iz kmetijstva do leta 50 narasle za 2030 odstotkov.

Poleg tega sodobne kmetijske prakse, kot je uporaba sintetičnih gnojil, obdelava tal itd., oddajajo tudi amoniak, nitrate in številne druge ostanke sintetičnih kemikalij, ki resno vplivajo na naravne vire, kot so voda, zrak, prst in biotska raznovrstnost.

8. Uničevanje naravnih vrst

Vsaka regija ima svoj nabor rastlin, kot sta pšenica in žito. Čeprav gre za isto vrsto, se od enega območja do drugega razlikujejo. Z vstopom semenarjev na teren naravne vrste izumirajo.

Semenarska podjetja uvajajo tehnike biotehnologije za povečanje odpornosti proti boleznim, odpornosti proti suši itd. Pri tem kmetje postanejo odvisni od teh semen.

Naravna semena so marsikje izumrla. Ta semena, ki jih proizvaja podjetje, lahko prinesejo visok pridelek. Vendar semena teh poljščin niso dovolj močna, da bi vzkalila, če jih posejemo nazaj v zemljo za naslednji pridelek. Torej prihaja do izgube naravnih vrst in tudi naravnih načinov gojenja.

9. Zmanjšanje podzemne vode

Zaradi zmanjšanja oskrbe z vodo za namakanje iz deževnic in rek zaradi krčenja gozdov se kmetje zanašajo na cevne vodnjake ali vrtine za namakanje svojih pridelkov s podtalnico.

Ko podtalnica se dosledno uporablja, se nivo podtalnice zmanjša. Zato, kot navaja WHO, se podzemna voda zmanjšuje po vsem svetu.

10. Krčenje gozdov

Krčenje gozdov je obsežno krčenje in sekanje svetovnih gozdov, ki na koncu povzroči velika škoda za njihov življenjski prostor.

Zaradi naraščajoče prebivalstvo, kar je privedlo do vse večjega povpraševanja po hrani, kmetje potrebujejo velike kose zemlje za pridelavo več pridelkov, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju; zato se vprašanje poseganja in krčenja gozdov nenehno pojavlja.

Torej kmetje posežejo v bližnje gozdove, če sploh obstajajo, in jih posekajo. To se naredi za povečanje površine zemlje za gojenje. Pri tem se v nekaterih državah gozdna površina drastično zmanjša z najmanj priporočenih 30 % celotne kopenske mase za gozdove.

zaključek

Negativni vpliv kmetijstva na okolje je kompleksno vprašanje. Po eni strani je sodobna kmetijska tehnika, kot je metoda trajnostnega kmetovanja, povečala učinkovitost pri pridelavi hrane, prihranila čas in zmanjšala stroške.

Prav tako je povzročilo večjo produktivnost pridelkov in zmanjšano porabo vode, gnojil in pesticidov. Zato je pomembno skrbno razmisliti o izvajanju tehnik trajnostnega kmetovanja, da bi ohranili naše okolje.

Priporočila

• 18 izjemnih okolju prijaznih materialov za oblačila
  .
• 24 Pomen presoje vplivov na okolje
  .
• 7 okoljskih prednosti drobljenja pnevmatik
  .
• 6 Učinki kurjenja lesa na okolje
  .
• Štipendije za okoljske študije: Opolnomočenje študentov, da naredijo razliko