Ko gledamo vplive rasti prebivalstva na okolje, priznajmo, da smo ljudje neverjetne živali. Skozi tisočletja je človeštvo prišlo od skromnih začetkov v izoliranih regijah Afrike do poselitve skoraj vseh delov zemlje. Smo iznajdljivi, žilavi in prilagodljivi – morda za kanček preveč prilagodljivi.
Trenutno jih je več kot 8 milijard ljudi na planetu. To pomeni približno osem milijard teles, ki potrebujejo hrano, oblačila, toploto in v idealnem primeru nego in izobraževanje.
Več kot 8 milijard ljudi, katerih število še vedno narašča, je hkrati ustvarjajo ogromne količine odpadkov in poraba virov. Do leta 2050 naj bi po ocenah ZN število prebivalcev sveta doseglo 9.2 milijarde.
Bolezni, podnebne spremembe in druge družbene spremenljivke so večino našega obstoja držale človeško populacijo pod nadzorom. Ta rast prebivalstva je bila izjemno skromna in je predstavljala zelo majhen del današnje rasti.
Do leta 1804 nam ni uspelo doseči ene milijarde ljudi. Od takrat je naše prebivalstvo hitro raslo zaradi nenehnega napredka v tehnologiji, prehrani in medicini.
Obvladovanje in razumevanje učinkov velike ekspanzije prebivalstva je bistvenega pomena, saj se hitro pojavlja kot ena najnujnejših skrbi 21. stoletja.
Na to širitev vpliva širok razpon dejavnikov, vključno z vladnimi politikami, preboji v zdravstvu, migracijskimi vzorci in gospodarskimi trendi.
Svet mora najti rešitve, ki dajejo prednost upravljanje virov in trajnostni razvoj saj se trudi obravnavati vprašanja, ki jih je sprožilo to povečanje.
Oblikovalci politik in načrtovalci lahko z analizo rasti prebivalstva sprejemajo odločitve na podlagi dobrih informacij, da zagotovijo harmonično sobivanje ljudi in okolja.
Razpotje med širitvijo prebivalstva in nekaterimi najnujnejša okoljska vprašanja našega časa obstajajo. Obremenitve omejenih virov Zemlje, ki jih povzroča naraščajoče svetovno prebivalstvo, povečujejo ranljivost, ki jo povzročajo podnebne spremembe.
Kazalo
Kaj je rast prebivalstva?
Rast prebivalstva je sprememba skupnega števila ljudi, ki prebivajo na določenem območju v določenem časovnem okviru. Priseljevanje, izseljevanje in razlike v stopnjah rojstev in smrti lahko prispevajo k temu premiku.
Pozitivna rast prebivalstva se zgodi, ko je več rojstev kot smrti ali ko se več ljudi priseli v kraj, kot ga zapusti. Nasprotno pa se negativna rast prebivalstva pojavi, ko je več smrti kot rojstev ali ko se več ljudi iz nekega kraja odseli, kot se jih priseli.
Vse večja je zaskrbljenost zaradi razmerja med rastjo prebivalstva in poslabšanje okolja, zlasti v luči resnih posledic, ki jih podnebne spremembe že imajo za naš svet.
V tem prispevku bomo podrobneje opisali zapletene učinke rasti prebivalstva na ekosistem, pa tudi razloge, zakaj jih je treba takoj obravnavati.
Okoljski vplivi rasti prebivalstva
- Izčrpavanje virov
- Nastajanje odpadkov
- Izguba biotske raznovrstnosti
- Pritisk na gozdove
- Urbanizacija
- Industrializacija
- Degradacija zemlje
- Razvoj prometa
- Klimatske spremembe
- Produktivnost
- Infrastruktura in storitve
- Pomanjkanje hrane
- Socialni izzivi
- Zdravje Vprašanja
- Onesnaženost zraka in vode
1. Izčrpavanje virov
Ko se vir porabi hitreje, kot ga je mogoče obnoviti, pravimo, da je izčrpan. Povpraševanje po različnih virih hitro narašča z rastjo svetovnega prebivalstva, kar povečuje možnost težav s pomanjkanjem.
- Fosilna goriva
- Minerali
- Pomanjkanje vode
1. Fosilna goriva
Ne samo, da z naraščanjem prebivalstva narašča potreba po gorivu, ampak je energija nujno potrebna tudi za izboljšanje življenjskih razmer in spodbujanje gospodarske rasti.
Na žalost je to pogosto odvisno od uporabe fosilna goriva, ki s sproščanjem toplogrednih plinov v ozračje škodujejo okolju. Razmislite o Indiji kot primer.
Z največjim prebivalstvom in najhitrejšo stopnjo širitve je ta država odvisna od fosilnih goriv, zlasti premoga. To je zato, ker lahko kljub njihovemu potencialu razvoj obnovljivih virov energije traja dlje časa in zahteva velike finančne stroške.
2. Minerali
Nevzdržne stopnje pridobivanje mineralov se pojavljajo pri več ključnih mineralih, ki se uporabljajo v sodobni industriji in tehnologiji, kot je litij, ki se uporablja v baterijah, ali redke zemeljske kovine, ki se uporabljajo v elektroniki.
Zaradi izčrpavanja lahko dostopnih mineralov, bolj energetsko intenzivne in okolju škodljive tehnike rudarjenja so postale nujne.
3. Pomanjkanje vode
Pomanjkanje vode je velika svetovna težava, saj številne države težko oskrbujejo svoje prebivalstvo s čisto pitno vodo.
Glede na UNICEF in WHO, eden od treh ljudi na planetu nima dostopa do čiste pitne vode in glede na WWF Po napovedih se lahko dve tretjini svetovnega prebivalstva do leta 2025 soočita s pomanjkanjem vode.
Težava se je poslabšala zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča rast prebivalstva, kot je izpuščanje industrijskih odpadkov v reke. Konflikt zaradi omejenih virov je posledica pomanjkanja vode in lahko povzroči dodatno okoljsko škodo.
2. Nastajanje odpadkov
Človek zaradi svojega uničujočega delovanja v okolje odlaga vedno več smeti. Odpadki, ki jih proizvaja človek, škodujejo ekosistemu in zmanjšujejo njegovo sposobnost sprejemanja več odpadkov, ker se ne predelajo. Še več, odpadki onesnažujejo zrak in vodo.
3. Izguba biotske raznovrstnosti
Naraščajoče prebivalstvo je povzročilo razvoj mest in gozdov, ki imajo znatno zmanjšan življenjski prostor. Človekova dejavnost in degradacija habitata postavljata ikonične vrste, kot so javanski nosorog, sumatranski orangutan in pliskavka vaquita, v nevarnost, da bodo izumrle.
Poleg tega beljenje na Velikem koralnem grebenu, a svetovna vroča točka biotske raznovrstnosti še poslabšajo neposredni človeški vplivi, kot sta obalni razvoj in ribolov, ki so jih povzročile podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek. To je povzročilo neravnovesje v okolju.
4. Pritisk na gozdove
Ljudje so zgradili nova naselja. Zdaj obstajajo državne avtoceste, hidroelektrarni, in uničenih gozdov. Zaradi teh škodljivih dejanj zdaj obstaja ekološko neravnovesje.
V amazonskem deževnem gozdu, ki ga pogosto imenujejo "pljuča Zemlje", so bila znatna območja odstranjena za kmetijstvo, večinoma za sojo in pašo goveda. Poleg zmanjšanja biotske raznovrstnosti to vpliva na svetovni cikel ogljika, saj drevesa proizvajajo kisik in absorbirajo ogljikov dioksid.
5. Urbanizacija
Na okolje je negativno vplivalo urbanizacija, kar je posledica hitre rasti prebivalstva. Naravni viri v urbanih območjih zaradi pritiska prebivalstva hitro izginjajo.
Poleg tega prebivalstvo nima dostopa do čiste pitne vode in ustreznih sanitarnih prostorov. Zaradi tega je zdravje ljudi negativno prizadeto. Urbanizacija nedvomno razbremenjuje podeželsko okolje, ampak tudi uničuje okolje s smeti, onesnaževalci in industrijsko rastjo.
6. Industrializacija
Pristop intenzivne industrializacije, ki si ga prizadevajo nerazvite države, povzroča poslabšanje okolja. Onesnaževanje zemlje, zraka in vode je posledica ustvarjanja industrij, kot je npr Gnojila, kemikalije, železo in jeklo ter rafinerije.
7. Degradacija tal
Prekomerna uporaba zemlje in vodnih virov je posledica intenzivnih tehnik kmetovanja, prekomerne uporabe pesticidov in gnojil ter vse večje rasti prebivalstva v kombinaciji s povečanjem svetovnega povpraševanja po hrani. Zaradi teh je prišlo do zasolitev, zalivanje in erozija tal na zemljišču.
8. Razvoj prometa
Vzpon prometa v različnih delih sveta je odgovoren tudi za poslabšanje okolja. Avtomobili sproščajo velike količine strupenih plinov, vključno z ogljikovodiki, dušikovimi oksidi in ogljikovim monoksidom. Zaradi rasti pristanišč in pristanišč razlitja nafte z ladij škodijo mangrovam, ribištvu, koralnim grebenom in pokrajini.
9. Podnebne spremembe
Zaradi toplogrednih plinov, se podnebje neenakomerno spreminja. Človeška dejavnost vpliva na tanko plast zraka, ki ovija zemljo, kot še nikoli.
Mestni prebivalci so še vedno izpostavljeni nesprejemljivim količinam nevarnih onesnaževal. Poleg tega se toplogredni plini še vedno kopičijo v ozračju in uničujejo drevesa zaradi usedanja kisline iz oddaljenih podjetij.
10. Produktivnost
Degradacija okolja poleg škode zdravju zmanjšuje gospodarsko proizvodnjo. Veliko število resnih bolezni povzročajo onesnažen zrak, degradacija tal, slabe sanitarne razmere in umazana voda v državah v razvoju, kot je Indija.
Posledično to znižuje stopnjo produktivnosti države. Na primer, v mestnih in podeželskih regijah je upadanje ribolova v rekah, ribnikih in kanalih povezano z onesnaževanjem vode. Mesta, mesta in vasi so zaradi pomanjkanja vode doživeli upad gospodarske dejavnosti.
Zaradi kontaminacije tal in nevarnih odpadkov virov podzemne vode ni mogoče uporabiti v kmetijske ali industrijske namene.
Prometni kanali za reke in kanale so bili blokirani, rezervoarji pa so zamuljeni zaradi degradacije tal, kar povzroča sušo, erozijo tal in druge težave. Možnosti za trajnostno sečnjo ni več zaradi erozija tal posledica krčenja gozdov.
Genski viri so bili izgubljeni zaradi izgube biotske raznovrstnosti.
Da ne omenjamo, spremembe v ozračju so povzročile prekinitev morske prehranjevalne verige, škodo na obalni infrastrukturi zaradi dviga morske gladine in regionalne razlike v kmetijski proizvodnji zaradi orkanov v oceanu.
Zato gospodarsko proizvodnjo države ogroža degradacija okolja.
11. Infrastruktura in storitve
Ceste, šole in bolnišnice potrebujejo dodatno infrastrukturo za sprejem naraščajočega prebivalstva. Nezmožnost razvoja infrastrukture, da bi sledil širjenju prebivalstva, povzroča preobremenjena prometna omrežja, slabe zdravstvene in izobraževalne ustanove ter preobremenjene javne storitve v številnih rastočih mestih.
12. Pomanjkanje hrane
Potreba po hrani narašča skupaj s svetovnim prebivalstvom. To lahko povzroči prekomerno pašo, prekomerno izkoriščanje ribištva in izčrpanost podtalnice, zaradi česar je težko podpirati rastoče svetovno prebivalstvo.
Te težave se poslabšajo zaradi industrijsko kmetovanje in prekomerno kmetovanje, ki imata škodljive posledice za ekosistem.
13. Družbeni izzivi
Gosta poseljenost, zlasti v mestnih okoljih, lahko povzroči socialno nestabilnost, poveča stopnjo kriminala in oteži zagotavljanje poštenih priložnosti za vse.
14. Zdravstvena vprašanja
V gosto poseljenih krajih, zlasti tistih s slabimi sanitarnimi razmerami in prepolnimi zdravstvenimi službami, se bolezni običajno hitreje širijo. Izbruhi bolezni se lahko zgodijo pogosteje in sistem zdravstvenega varstva na takih lokacijah postane preobremenjen.
15. Onesnaževanje zraka in vode
Zlasti v nastajajočih gospodarstvih lahko hitra industrializacija in urbanizacija povzročita resno onesnaženje okolja.
Kot ponazoritev, v Pekingu in Delhiju so poročali o nevarnih ravneh kakovosti zraka zaradi mešanice različnih onesnaževal, industrijskih izpustov in emisij vozil.
Podobno onesnaženje z industrijskimi odplakami je vplivalo na vodno in človeško življenje v rekah, kot sta kitajski Jangce in indijski Ganges.
zaključek
Na vse nas vplivajo pomembni okoljski učinki širjenja prebivalstva, ki segajo od krčenja gozdov do pomanjkanja vode, onesnaženosti zraka in globalnega segrevanja. Te učinke moramo razumeti in sodelovati pri razvoju rešitev.
Okoljske učinke širjenja prebivalstva lahko zmanjšamo z izvajanjem trajnostne rabe zemljišč, obnovljivih virov energije, trajnostnega transporta, etičnih kmetijskih in živilskih proizvodnih metod, ohranjanja virov in krožnega gospodarstva.
Čeprav bi si morali vsi prizadevati za osebno preobrazbo, bi morali tudi izvajati pritisk na naše vlade, da ukrepajo in zagotovijo sredstva za dolgoročne popravke.
Priporočila
- 6 nasvetov za negovanje zdravega ekosistema ribnika
. - Kako metan vpliva na globalno segrevanje?
. - 10 Okoljski vplivi papirja in njegove proizvodnje
. - 11 Vplivi rudarjenja zlata na okolje
. - 11 Vplivi pridelave hrane na okolje
Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.