2 Glavni vplivi revščine na okolje

Vplivi revščine na okolje so bili deležni manj pozornosti kot vplivi človekove dejavnosti na okolje v današnjem času.

Priznajmo zdaj, da revščina vpliva na okolje in da oboje antropogenih in naravnih vplivov na okolje negativno vplivajo na blaginjo ljudi in povečujejo revščino.

"Odpraviti revščino v vseh oblikah povsod" je glavni cilj trajnostnega razvoja.

Vsak narod na planetu si prizadeva za odpravo revščine, tako da bi imeli vsi, vključno z najbolj ranljivimi in obubožanimi, pravičen dostop do finančnih virov, zdravega življenjskega okolja ter sodobne infrastrukture in tehnologije.

Poleg tega ni dvoma, da so obubožani bolj ranljivi kot bogati za učinke poslabšanja okolja.

Povprečni življenjski standard se je v zadnjih nekaj desetletjih zvišal, povečal pa se je tudi prepad med zelo bogatimi in zelo revnimi.

Skoraj polovica vseh ljudi na planetu živi z manj kot 5.50 USD na dan, medtem ko 1 % najbogatejših posameznikov na svetu imajo 44% vsega bogastva. Bogatejše države imajo do 30-krat višja povprečna poraba nafte in drugih virov na prebivalca kot revnejši.

Ženske pogosteje opravljajo slabo plačana ali neplačana dela med obubožanimi, gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, pa so med najnižjimi na svetu. Otrok, rojen v premožni družini, ima v državah v vzponu manjše možnosti, da umre, preden dopolni pet let, kot otrok, rojen revnim staršem.

Pomanjkanje hrane in drugih osnovnih dobrin je manifestacija globljih sistemskih izzivov v našem neenakem svetu. Obseg in značaj človeških potreb po vsem svetu je treba upoštevati pri vsakem poskusu reševanja globalnih okoljskih problemov.

Poleg okoljska vprašanja, sprememba podnebja, izguba biotske raznovrstnosti, degradacije tal, onesnaževanje in drugi vidiki globalnih okoljskih sprememb so tudi socialni in ekonomski.

Vplivi revščine na okolje

Z okoljskega vidika so glavni vzroki za propadanje okolja revščina ter netrajnostni načini proizvodnje in potrošnje.

Revščina je lahko tudi posledica poslabšanja okolja in podnebnih sprememb. Čeprav preprostega odgovora ni, se je treba revščine in okolja lotiti skupaj.

  • Naravno okolje in revščina
  • Kontekstualno okolje in revščina

1. Naravno okolje in revščina

Med nami in naravo je veliko medsebojnih povezav. Zagotavlja nam hrano in vodo. Mnogi ljudje se nanj zanašajo pri preživetju, povečuje pa tudi našo blaginjo in dobro počutje. Obstajajo trije glavni načini, kako narava blaži revščino:

  • Krčenje gozdov
  • Onesnaževanje vode
  • Kakovost zraka

1. Krčenje gozdov

Krčenje gozdov—odstranjevanje ali krčenje gozdov—prizadene milijarde ljudi po vsem svetu. Več kot 300 milijonov ljudi živi v gozdu, 1.6 milijarde pa se od njih preživlja, poroča Svetovni sklad za naravo. Ljudje izgubijo domove in vire, od katerih so odvisni za preživetje, ko pride do krčenja gozdov.

Deževnica teče po površini zemlje, ne da bi prodrla, saj so drevesa in druga vegetacija uničena, kar povzroča erozijo tal v sosednje vodne sisteme.

Če mesta ne morejo upravljati odtoka in zemlja ne more absorbirati vode, lahko pride do velikih in katastrofalnih poplav. Številni posamezniki izgubijo življenje, ko so uničeni domovi, šole in druga lastnina.

Poleg tega vegetacija in drevesa obogatijo zemljo s hranili. Zbita tla s pomanjkanjem hranil je težje obdelovati. Pridelava poljščin in hrane je upadla, kar je kmetom otežilo preživetje in preživljanje družin.

Zaradi nepravilne rabe lesa in drugih virov za stanovanja, kuhanje, ogrevanje in obrt revščina povzroča krčenje gozdov, prikrajša ranljivo prebivalstvo za najpotrebnejše in pospešuje spiralo revščine in degradacije okolja.

Revni ljudje težko trajnostno in zdravo upravljajo z naravnimi viri, ki so jim dostopni, kar ima za posledico izgubo biološke raznolikosti in možnosti za preživetje. To je zato, ker imajo omejen dostop do znanja in informacij.

2. Onesnaževanje vode

Upošteva se vsak strupen material, ki onesnažuje vodni sistem in ekologijo, ki teče skozenj onesnaževanje vode. Ribiški sektor, kmetje in drugi, ki so odvisni od naravnih virov čiste pitne vode, se soočajo z izzivi zaradi onesnažena voda.

Po ocenah Svetovne banke se vsaj ena tretjina letne svetovne proizvodnje trdnih odpadkov – 2.01 milijarde ton – ne upravlja na način, ki varuje okolje. Odpadki neustrezno vstopajo v vodne sisteme in motijo ​​vodno okolje.

Vsaka komponenta ekosistema služi določenemu namenu. Ko vodni ekosistem pravilno deluje, je voda bistra in ima vse elemente, potrebne za uspevanje rastlin in vodnega življenja. Naravni red stvari je porušen, ko niso v ravnovesju.

Na primer, hipoksična voda, ki ji primanjkuje kisika, povzroči cvetenje alg in upad sladkovodnih rastlin in živali. Tisti, ki so odvisni od rib kot primarni vir beljakovin, lahko povzročijo podhranjenost, kar škoduje gospodarstvom, ki so zaradi trgovine in prihodkov odvisni od ribolova.

Sladkovodne ribe so glavni vir beljakovin za vsaj 200 milijonov ljudi, pri čemer je 60 milijonov ljudi – med katerimi je več kot polovica žensk – od njih odvisno preživetje.

Alge lahko hitro rastejo v preveliki količini dušika v vodnem ekosistemu, ki ga lahko povzroči fekalno onesnaženje. To lahko povzroči hipoksične vodne sisteme in cvetenje alg.

Poleg tega se lahko bolezni, kot so driska, mrzlica denga, kolera, griža, hepatitis A, tifus in otroška paraliza, širijo z onesnaženo vodo in neustreznimi sanitarnimi pogoji.

3. Kvaliteta zraka

Neustrezne proizvodne metode, ki jih uporabljajo obubožani zaradi pomanjkanja sredstev ali strokovnega znanja, so skupaj z onesnaženostjo zraka tudi krive za podnebne spremembe in globalno segrevanje, ki si jih države v razvoju ne morejo privoščiti.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) devet od desetih posameznikov diha zrak, ki vsebuje visoke ravni onesnaževal, pri čemer je izpostavljenost največja pri tistih, ki živijo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Ker pa lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroči trajno bolezen, invalidnost, zgodnjo umrljivost in zmanjšan učni potencial, so otroci običajno tisti, ki najbolj trpijo.

Ker zgodnji otroški razvoj bistvenega pomena za pomoč otrokom, da postanejo zdravi, srečni odrasli, se učinek in morebitna škoda povečata, ko sta revščina in otroštvo povezana.

V državah z nizkimi dohodki se več kot 90 % odpadkov pogosto sežge na prostem ali odloži na nenadzorovana odlagališča. Onesnaževala zaradi sežiganja smeti vplivajo na zrak, vodo in tla.

Poleg tega, da je škodljivo za zdravje ljudi, ta onesnaževala povzročajo tudi bolezni dihal, kot so emfizem, pljučni rak in bolezni srca.

2. Kontekstualno okolje in revščina

Vzgoja človeka pomembno vpliva na njegov razvoj in identiteto. Človekovo fizično in kontekstualno okolje oblikujeta njegove možnosti za uspeh ter izzive, s katerimi se vsak dan srečuje.

Na človekov življenjski standard in kakovost življenja vplivajo različni dejavniki, vključno s podnebjem, alternativnimi stanovanji, razpoložljivostjo zemlje, oskrbo z vodo, žuželkami, ki širijo bolezni, okužbami, ki se prenašajo z vodo, lokalno infrastrukturo in dostopom do zdravstvene oskrbe.

Ker revščina pogosto potisne obubožane posameznike na obrobna zemljišča na podeželju, pospešuje erozijo, povečuje ekološko občutljivost, povzroča zemeljske plazove in povzroča druge težave.

Nezadostni viri na revnih območjih povzročajo podstandardno zbiranje in ravnanje s smeti, kar posledično povzroča zdravstvene težave. Če se zaloge energije uporabljajo nepravilno, nastanejo odpadki, cene energije pa narastejo, zaradi česar je energija revnim nedostopna.

Na primer, ali otrok preživi svoj prvi rojstni dan, je odvisno od kontekstualnega okolja. Prav tako določa verjetnost, da bo otrok končal osnovno šolo, pa tudi verjetnost, da bo prisiljen v otroško delo, končal kot otrok vojak ali postal žrtev trgovine z ljudmi.

Kontekstualni dejavniki lahko tudi poslabšajo fizične zdravstvene težave pri otrocih in vplivajo na njihovo čustveno počutje.

Poleg povečanja nevarnosti prenosa bolezni – zlasti v primeru pandemije ali drugih izrednih zdravstvenih razmer – prenatrpanost metropolitanskih območij z visoko koncentracijo obubožanih ljudi, ki živijo v slumih, povečuje tudi število smrtnih žrtev zaradi nasilnih izbruhov ali naravnih nesreč.

Drugi vidik okolja, ki vpliva na otrokov razvoj, je družinska struktura. Sta oba tvoja starša tukaj? Ali je glavni skrbnik vaša teta, stric ali stari starši? Kakšno je število otrok v družini? Je otrok rejenec?

Ekstremna revščina lahko povzroči stres, ki ima lahko za posledico družinsko zlorabo in nasilje nad otroki, kar ima lahko dolgotrajne posledice.

Za zmanjšanje revščine in njenih negativnih učinkov na okolje je ključnega pomena, da ima vsakdo dostop do osnovne izobrazbe, poklicnega usposabljanja in izobraževanja v skupnosti o trajnostne kmetijske prakse, ravnanje z odpadki, upravljanje naravnih virov, varstvo obale, upravljanje vodnih virov in upravljanje ribištva.

Pogozdovanje pobude in ukrepi za zaustavitev krčenja gozdov lahko zagotovijo bolj trajnostno bazo virov, ki pomaga prikrajšanim. Račune za energijo gospodinjstev z nizkimi dohodki je mogoče znatno zmanjšati, hkrati pa ohraniti okolje z lokalno, poceni proizvodnjo peči in opreme za ogrevanje, ki varčuje z gorivom.

Zagotavljanje zdravega okolja za otroke v stiski

Da bi otroka osvobodili revščine, se moramo posvetiti vsem vzrokom in metodam, s katerimi se revščina ujame v otroka, saj je revščina večplasten problem, ki vpliva na vsa področja človekovega obstoja.

Potrebna je strategija, ki obravnava vse vidike in oblike revščine, ob upoštevanju kontekstualnih in naravnih okoljskih problemov in okoliščin.

Vključuje vzpostavitev varnih, zdravih prostorov, kjer se lahko otroci razvijajo in učijo brez strahu, kjer se lahko nehajo boriti za preživetje in se začnejo učiti uspevati ter kjer se počutijo ljubljene in zanje skrbijo.

S sponzorstvom lahko pomembno in praktično spremenite otrokovo sedanjo in prihodnjo okolico. Če sponzorirate svojega otroka, se v njegovem imenu borite proti revščini, tako da mu omogočite dostop do čiste vode, zdravstvene oskrbe, zdrave hrane, možnosti izobraževanja, podpore za odrasle in še več.

Ne glede na vašo definicijo okoljske revščine lahko prispevate k spremembi vpliva na otroka.

Priporočila

urednik at OkoljeGo! | providenceamaechi0@gmail.com | + objave

Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.

Pustite Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen.