9 najpomembnejših okoljskih vprašanj v Butanu

Obstaja več okoljska vprašanja v Butanu. Poleg sodobnih skrbi, kot je industrijsko onesnaževanje, ohranjanje divjih živali in podnebne spremembe ogrožajo prebivalstvo in biotsko raznovrstnost Butana, tradicionalno spravilo drv, varstvo pridelka in jate ter odlaganje odpadkov so med najnujnejšimi težavami države.

Okoljska vprašanja zdaj zajemajo tudi rabo zemlje in vode, tako v podeželskem kot v mestnem okolju. Poleg teh splošnih skrbi obstajajo še posebni, ki so pogostejši v vse bolj industrializiranih in urbaniziranih regijah Butana, kot je razpoložljivost odlagališča ter onesnaženost zraka in hrup.

Okoljski izzivi pogosto nesorazmerno prizadenejo tiste z najmanjšo finančno in politično močjo. Tako v podeželskih kot v mestnih regijah se raba zemlje in vode obravnava kot okoljska vprašanja. Mestna območja so pogosto onesnažena tudi z zrakom in hrupom.

Butan se sooča s številnimi okoljskimi vprašanji, med drugim izguba habitata in biotska raznovrstnost, degradacije tal, prekomerna poraba lesa za kurjavo ter konflikti med ljudmi in živalmi. Revni ljudje so bolj prizadeti kot premožni in politično močni ljudje.

9 najpomembnejših okoljskih vprašanj v Butanu

  • Onesnaženje zraka
  • Kurjenje drv
  • Industrijsko onesnaževanje
  • Mestni odpadki
  • Zvočno onesnaženje
  • Uporaba vode
  • Podnebne spremembe
  • Biotska raznovrstnost
  • Potepanje

1. Onesnaženje zraka

Butan doživlja vse večje težave z onesnaženje zraka kot posledica rasti industrializacijo in urbanizacijo. glavni vzrok za onesnaženje zraka v mestih je ogromno vozil.

Od leta 2006 je opazno povečanje onesnaženosti zraka nad Butanom, ki je večinoma posledica zunanjih virov v Indiji. Onesnaženje ima obliko rjave meglice. Posledica tega onesnaženega zraka sta bila zmanjšana kmetijska produktivnost in večja skrb za javno zdravje.

Glede na to, da tri od štirih cementarn v Butanu delujejo brez sodobnega nadzora nad emisijami, so bili ti objekti opredeljeni kot nekateri izmed glavnih povzročiteljev onesnaženosti zraka v gospodinjstvih.

NEC izvaja polletne revizije lokacije, da zagotovi skladnost z veljavnimi predpisi in lahko naloži zelo zanemarljive kazni; vendar pa prah še vedno povzroča slabe življenjske razmere.

Industrijsko središče Pasakha je bilo predmet pritožb več domačinov, čeprav je bilo uveljavljanje v butanskih medijih prikazano kot brezbrižno.

Zaradi pomanjkanja odobrenih odlagališč ali odlagališč ima več mest in manjših vasi v Butanu do leta 2011 jame ali območja za sežiganje odpadkov. Dejavnost povečuje strupenost zraka in tal, skupaj z onesnaženostjo zunanjega zraka.

Kraljevina ima zdaj 16,335 vozil, v primerjavi s 14,206 v prejšnjem letu zaradi 14-odstotnega povečanja števila avtomobilov. Thimphu in Phuntsholing imata največjo koncentracijo vozil.

Približno 45 % vseh vozil v Thimphuju je dvokolesnih, sledijo avtomobili in džipi s 35 % ter avtobusi z 2 %. Število avtomobilov na cestah je povečalo onesnaženost, kar je slabo za okolje in zdravje ljudi.

2. Kurjenje drv

V zimskih mesecih v dolini Thimphu več kot 10,184.22 kubičnih čevljev ali 42 tovornjakov kurijo drva za bukharije (jeklene peči) v Butanu. V vsakem domu v povprečju vsak dan pokurimo približno 2.614 kubičnih metrov drv.

Letna poraba drv Thimphus je približno 916560 kubičnih čevljev. Visoke stopnje onesnaženosti nastanejo zjutraj skozi vso zimo s kurjenjem drv (National Environmental Commission, NEC, 1999).

Tradicionalni domovi so večinoma zgrajeni na podeželju le z lesom, kar pomeni, da je za zagotovitev potrebne količine lesa potrebna sečnja, degradiranje gozdnega pokrova in prispevajo k izgubi gozda.

3. Industrijsko onesnaževanje

Industrijska dejavnost Butana se je močno povečala. Leta 4,394 je bilo 1997 industrij v primerjavi s 742 leta 1990. V tem času se je mali sektor povečal za 17-krat. V zadnjih 20 letih so se industrije, odvisne od mineralov, hitreje širile. Delež industrijskega sektorja v BDP se je z 0.01 % leta 1982 povečal na 3.2 % leta 1992.

Cementarni obrati sproščajo v ozračje tri glavne vrste onesnaževal: trdne delce, ubežne emisije in plinasta onesnaževala. Časopisi so pogosto polni pritožb ljudi, katerih pridelki ne rastejo tako dobro kot njihovo zdravje zaradi prahu iz rastlin in avtomobilov.

V Butanu so štiri kemične industrije. Ta kemična podjetja proizvajajo aktivno oglje, kolofonijo, terpentin, kalcijev karbid, ferosilikat in pariški mavec. Tako so motnje okoliškega okolja in emisije delovnega območja glavni problemi.

Emisije trdnih delcev in prah so glavni onesnaževalci. Kemična industrija sprošča tudi številne dodatne pline, vključno z žveplovim dioksidom, ogljikov monoksid, in ogljikov dioksid.

Zaradi obilice mineralov ima Butan tudi cvetočo rudarsko industrijo. Dolomit, kvarcit, premog, sadra in apnenec so glavni minerali, ki se pridobivajo. Večino teh mineralov izkopljejo za notranjo uporabo, nekaj pa jih tudi izvozijo, zlasti v bližnje indijske države.

Glavna vprašanja, ki jih prinašajo ti rudarski sektorji, vključujejo odtok in predelavo iz rudarjenih regij, kar povzroči erozija tal in onesnaženost zraka, pa tudi ravnanje z odkritjem in ostanki vrtanja.

4. Mestni odpadki

Pri povprečni proizvodnji gospodinjstva 0.96 kilograma (2.1 lb) je samo Thimphu proizvedel približno 51 ton (8,000 kg) smeti na dan v letu 2011 – kar je skoraj dvakrat več kot tri leta prej.

Oblasti v Thimphuju so izračunale, da biološko razgradljive organske smeti predstavljajo 49 % vseh odpadkov, sledijo papir (25.3 %), plastika (13.7 %) in steklo (3.6 %).

Odlagališče Memelakha, edino pooblaščeno odlagališče v prestolnici, je doseglo zmogljivost leta 2002, kar je povzročilo prelivanje in nedovoljeno odlaganje tam kot tudi na drugih lokacijah v bližini Thimphuja.

Odziv vlade, program »onesnaževalec plača«, se je izvajal do leta 2009, vendar ni dal pričakovanih rezultatov. Thimphu je začel s financiranim pilotnim projektom za ločevanje biorazgradljivih in biološko nerazgradljivih odpadkov, da bi obravnaval različne vrste odpadkov in se uspešneje spopadel z vprašanji odpadkov.

Da bi zmanjšale količino plastike v smeteh, so občinske oblasti mesta Thimphu investirale tudi v drobilnik za PET plastenke, ki bo olajšal recikliranje v Indiji.

Kljub temu je spoštovanje pravilnega odlaganja smeti pri vseh – od uličnih prodajalcev do običajnih državljanov – ostalo težava.

Kljub omejitvam vode je Thimphu v poznih 2000-ih doživel močno rast. Zaradi smeti in človeških odpadkov je reka Wangchu dolvodno od Thimphuja močno upadla.

Novembra 2011 so bili odpadki za smeti spremenjeni v zbirne komore, lokalni programi zbiranja odpadkov pa so bili izvedeni, da bi preprečili škodo, ki je nastala na nižji stopnji.

Zaradi razdalje do odlagališč na nekaterih mestih z dovoljenimi odlagališči so ta manj izvedljiva kot nezakonito odlaganje v reke ali ob cesti.

Zaradi tega se mesta zunaj mest soočajo z negativnimi učinki odlaganja odpadkov v komunalni vodovod, kar povečuje potrebo po nadomestnih vodnih virih.

Vasi blizu odobrenih odlagališč na prostem in kurišč prav tako poročajo o toksičnosti odtoka in onesnaženosti ter o obilici mrhovinarjev, ki bi lahko škodovali zdravju prebivalcev.

5. Onesnaževanje s hrupom

Odkar so zvočniki, slušalke in rohneči motorji postali običajni, so butanski mediji prepoznali hrup kot grožnjo okolju, s škodljivimi učinki, od sluha do motenj.

6. Poraba vode

Državljani v Butanu se na primer soočajo z resničnimi in perečimi okoljskimi izzivi, kot sta usihanje zalog vode in tekmovanje za uporabo vode med prebivalci in industrijo.

Pomanjkanje vode je postalo pogost pojav v podeželskih naseljih, številne nove vasi, nastale z notranjimi preselitvami, pa se prav tako soočajo s pomanjkanjem vode.

Poleg tega so urbanizacija mesta Thimphu in spremembe v lastništvu zemljišč, zlasti združevanje zemljišč, naredile težave z razpoložljivostjo vode bolj zapletene. Do leta 2011 je bila infrastruktura v manjših vaseh, kot sta ravnanje z odpadki in oskrba z vodo, še vedno pomanjkljiva.

7. Podnebne spremembe

V Butanu onesnaženost zraka vpliva na podnebne spremembe. Na številne nalezljive bolezni vpliva podnebje in nekatere od njih so med glavnimi vzroki smrti in obolevnosti v državah v razvoju.

Možni izidi podnebnih sprememb vključujejo smrt zaradi toplotnega stresa, vključno s podhladitvijo in vročinskim udarom, smrti ali poškodbe zaradi poplav, neviht in suše ter različne bolezni, ki vplivajo na človeško življenje, vključno z driskami (prenos s hrano in vodo), gripo ( prenos po zraku), denga (samice komarjev vrste Aedes), meningokokni meningitis (prenos po zraku) in kolera (prenos s hrano in vodo).

Butan je bil v preteklih letih priča številnim izbruhom ledeniških jezer (GLOF), hudourniškim poplavam in zemeljskim plazovom, ki so uničili domove, uničili neoluščene pridelke, poškodovali bistveno infrastrukturo in terjali življenja. Te nesreče so lahko povezane s podnebnimi spremembami ali vremenskimi pojavi.

Plazovi hudourniške poplave so pogoste med monsunsko sezono, ki traja od maja do avgusta. Povzročil je na milijone dolarjev škode in okoli 100,000 smrtnih žrtev.

Domovi so bili popolnoma ali delno uničeni, odplaknjena pa so bila tako suha kot mokrišča. Na domove je vplivala izguba pridelkov, kot so krompir, pomarančevci, koruza in neoluščena rama.

Živinoreja je bistvena podeželska dejavnost, zlasti govedoreja. V državi naj bi obstajalo več kot 100,000 govedi, in ko bo prebivalstvo raslo, se bo povečalo tudi število govedi.

Ta ogromna količina paše, ki močno presega nosilno zmogljivost, zelo obremenjuje gozdna zemljišča in jih s tem degradira.

8. Biotska raznovrstnost

Značilnost Butana, biotska raznovrstnost, je v nevarnosti tako zaradi podnebnih sprememb kot človekove dejavnosti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je kraljeva vlada začela označevati zavarovana območja kot rešitev za ta vprašanja.

Butanski skrbniški sklad za ohranjanje okolja, oddelek oddelka za gozdarske storitve ministrstva za kmetijstvo, je od leta 1992 zadolžen za nadzor nad zavarovanimi območji Butana. Sklad je leta 1993 preoblikoval in zmanjšal svoj obsežen sistem parkov, da bi izboljšal ekološko upravljanje in zastopanost.

Toda do leta 2008 so zavarovana območja dramatično narasla, ko je bil ustanovljen Wangchuck Centennial Park, ki pokriva 4,914 kvadratnih kilometrov (1,897 kvadratnih milj) v severnem Butanu. Vsa svetišča in parki so med seboj povezani bodisi neposredno bodisi preko »bioloških koridorjev«.

Nekateri verjamejo, da je Butan najboljši primer na svetu, ko se znatna količina nacionalne zemlje namenja ohranjanju ekosistemov zavarovanih območij.

Do leta 2011 je sklad izobraževal 24 podiplomskih specialistov, zaposlil 189 terenskih delavcev in izvedel več kot 300 krajših znanstvenih tečajev.

Skoraj velik kot Eswatini in več kot 42 % celotnega območja Butana, ki obsega 38,394 kvadratnih kilometrov (14,824 kvadratnih milj), samo Sklad nadzira skupno zaščiteno območje 16,396.43 kvadratnih kilometrov (6,330.70 kvadratnih milj).

Ta zavarovana območja – z izjemo naravnega rezervata Torsa Strict in Phibsoo Wildlife Sanctuary – so bodisi obdana z naseljenimi območji bodisi jih zasedajo.

Od leta 2011 krivolov in degradacija habitatov skupaj s človeškim razvojem resno ogrožata preživetje ogroženih vrst, kot je neobičajna bela čaplja.

9. Potepanje

v Butanu, krivolov vpliva na ekologijo tako znotraj naroda kot zunaj njegovih meja. Veliko vrst je vzetih zaradi njihovih domnevnih terapevtskih lastnosti. Izdelki iz divjih živali, kot so tigrove kosti, mošus, kordiceps in nosorogovi rogovi, so v Butanu zelo iskani zunaj države, čeprav so zaščiteni.

Čeprav so prepustne meje včasih odgovorne za trgovino z divjimi živalmi, ki so bile ulovljene, ima Butan trge za nekatere zaščitene vrste, kot je kordiceps.

zaključek

Razmere v Butanu so prišle do točke, ko se morajo vsi zbrati, da bi narod rešili pred degradacijo okolja. Vlada mora igrati lastno umetnost pri ustvarjanju trajnostne politike, ki spodbuja ohranjanje in ohranjanje naravnih virov.

V tem procesu morajo sodelovati tudi posamezni stanovalci. Državljani morajo biti obveščeni o okoljskih izzivih, s katerimi se država sooča, in o tem, katere alternative je mogoče sprejeti ali vanje vložiti, da bi omejili to grožnjo.

Menim, da bi vključitev vseh strani v ta prehod prinesla velike dividende. Ostanite trajnostni.

Priporočila

urednik at OkoljeGo! | providenceamaechi0@gmail.com | + objave

Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.

Pustite Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen.