17 najboljših filipinskih okoljskih zakonov

Filipinski okoljski zakoni izvirajo iz predšpanskega zakonika Kalantiao. Filipinska zakonodaja o okolju in naravnih virih je bila konec 20. stoletja priznana kot ena najboljših v svetu v razvoju.

Nacionalni zakoni, ki so jih sprejeli s predsedniškim sklepom in kongresom, so bili namenjeni ohranjanju, uporabi in zaščiti zraka, voda in zemlje pred onesnaževanjem.

Kaj je okoljski zakon na Filipinih?

Preden obravnavamo temo "kaj je okoljsko pravo na Filipinih?", opredelimo, kaj je okoljsko pravo.

Glede na Wikipedijo,

»Okoljsko pravo je zbirni izraz, ki zajema vidike prava, ki zagotavljajo varstvo okolja. Povezan, a ločen niz regulativnih režimov, na katerega zdaj močno vplivajo okoljska pravna načela, se osredotoča na upravljanje posebnih naravnih virov, kot so gozdovi, minerali ali ribištvo.

Druga področja, kot je presoja vplivov na okolje, morda ne sodijo v nobeno od kategorij, vendar so kljub temu pomembne sestavine okoljskega prava.

Okoljsko pravo je zbirka zakonov, predpisov, načel, politik, direktiv in sporazumov, ki jih izvajajo lokalni, nacionalni ali mednarodni organi za urejanje in urejanje človekovega ravnanja z okoljem.

Okoljski zakoni pokrivajo različna področja okolja od nadzora podnebja do virov energije do onesnaževanja itd.

Ko poznamo pomen okoljskega prava, kaj so filipinski okoljski zakoni?

Filipinski okoljski zakoni so preprosto zbirka zakonov, predpisov, načel, politik, direktiv in sporazumov, ki jih uveljavljajo filipinska vlada in okoljsko povezani organi za urejanje in urejanje človekovega ravnanja z okoljem.

Filipinske okoljske zakone ureja ustava; statuti in lokalni odloki; predpisi, ki so jih izdali državni in lokalni regulativni organi; in sodne odločbe, ki razlagajo te zakone in predpise.

Tako so vključeni vsi zakoni, predpisi in odločitve, ki so namenjene zaščiti in izboljšanju človekovega okolja, vendar dokler se vplivi, ki jih zaznavamo kot »okoljske«, še naprej širijo, ostaja definicija odprta.

Osrednji predmeti so zakoni o nadzoru onesnaževanja in trajnostni rabi naravnih virov ter zakoni o vladnih organizacijah in nadzoru prebivalstva.

Skratka, filipinski okoljski zakoni se ne nanašajo samo na človekovo fizično okolje, temveč tudi na njegovo družbeno in ekonomsko blaginjo.

Kdo ustvarja okoljske zakone na Filipinih?

Kongres Republike Filipinov in predsedstvo sta odgovorna za oblikovanje okoljskih zakonov Filipinov, nekatere zakone pa pripravlja tudi Ministrstvo za okolje in naravne vire.

17 najboljših filipinskih okoljskih zakonov

Spodaj je 17 najboljših filipinskih okoljskih zakonov;

• Izvršni ukaz št. 79
• REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9154 »Ta zakon bo znan kot Zakon o naravnem parku Mt. Kanla-on (MKNP) iz leta 2001«
• REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9147 »Zakon o ohranjanju in zaščiti virov prostoživečih živali«.
• REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9072 Zakon o upravljanju in varstvu državnih jam in jamskih virov
• IZVRŠILNA ODREDBA ŠT. 247 "Predpisovanje smernic in vzpostavitev regulativnega okvira za iskanje bioloških in genskih virov, njihovih stranskih produktov in derivatov za znanstvene in komercialne namene; in druge namene"
• ZAKON št. 3572 "Akt o prepovedi rezanja dreves Tindalo, Akle ali Molave ​​pod določenimi pogoji in za kaznovanje njihovih kršitev"
• Oddelek za okolje in naravne vire (DENR) upravna odredba št. 03: »Izvajanje smernic o dodelitvi prednostne obravnave malim ribičem glede na 15-km občinske vode«
• Predsedniški odlok št. 825: “Določitev kazni za neustrezno odlaganje smeti in drugih nečistoč ter za druge namene.«
• Predsedniški odlok št. 856: “Kodeks o sanitarnih pogojih Filipinov"
• Predsedniški odlok št. 984: »O reviziji republiškega zakona št. 3931, običajno kot zakon o nadzoru onesnaževanja in za druge namene.
• Predsedniški odlok št. 1067: vodni zakonik Filipinov
• Predsedniški odlok št. 1152: "Filipinski okoljski zakonik"
• Republiški zakon št. 3571
• Republiški zakon št. 3931
• Republiški zakon št. 8485
• Republiški zakon št. 8749: »Zakon o čistoči Filipinov iz leta 1999«
• Republiški zakon št. 9003: »Zakon o ekološkem ravnanju s trdimi odpadki iz leta 2000«

1. Odredba št. 79

“Institucionalizacija in izvajanje reform na Filipinih v rudarskem sektorju, ki zagotavljajo politike in smernice za zagotavljanje varstva okolja in odgovornega rudarjenja pri uporabi mineralnih surovin”.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki jih je 6. julija leta 2012 sprejel predsednik Republike Filipini Benigno S. Aquino III v mestu Manila.

Zakon vsebuje 22 razdelkov o reformah v rudarskem sektorju in so;

• ODDELEK 1. Območja, zaprta za rudarske aplikacije.
• ODDELEK 2. Popolno uveljavljanje okoljskih standardov v rudarstvu.
• RAZDELEK 3. Pregled uspešnosti obstoječih rudarskih dejavnosti in čiščenje imetnikov nepremičnih rudarskih pravic.
• ODDELEK 4. Podelitev mineralnih sporazumov v čakanju na novo zakonodajo.
• ODDELEK 5. Vzpostavitev mineralnih rezerv.
• ODDELEK 6. Odpiranje območij za rudarjenje s konkurenčnimi javnimi ponudbami.
• ODDELEK 7. Odlaganje opuščenih rud in dragocenih kovin v rudniške odpadke in jalovino.
• ODDELEK 8. Dejavnosti dodajanja vrednosti in razvoj nadaljnjih industrij za mineralni sektor.
• ODDELEK 9. Oblikovanje grozdov kabineta za prilagajanje in ublažitev podnebnih sprememb ter gospodarski razvoj kot Koordinacijski svet rudarske industrije (MICC).
• 10. ODDELEK Pooblastila in naloge Sveta.
• ODDELEK 11. Ukrepi za izboljšanje rudarskih dejavnosti malega obsega.
• ODDELEK 12. Usklajenost lokalnih odlokov z ustavo in nacionalnimi zakoni/Sodelovanje z LSU.
• ODDELEK 13. Ustvarjanje enote na enem mestu za vse rudarske aplikacije in postopke.
• ODDELEK 14. Izboljšanje preglednosti v industriji s pridružitvijo pobudi za preglednost ekstraktivne industrije.
• ODDELEK 15. Ustvarjanje centralizirane baze podatkov za rudarsko industrijo.
• ODDELEK 16. Integrirani sistem zemljevidov, ki vključuje zemljevide, povezane z rudarjenjem.
• ODDELEK 17. Uporaba programske presoje vplivov na okolje.
• ODDELEK 18. Financiranje.
• ODDELEK 19. Izvedbena pravila in predpisi (IRR).
• ODDELEK 20. Klavzula o ločljivosti.
• ODDELEK 21. Razveljavitvena klavzula.
• ODDELEK 22. Učinkovitost.

2. REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9154 »Ta zakon bo znan kot Zakon o naravnem parku Mt. Kanla-on (MKNP) iz leta 2001«

„Zakon o ustanovitvi gore Kanla-on v mestih Bago, La Carlota in San Carlos ter v občinah La Castellana in Murcia, vse v provinci Negros Occidental

In v mestu Canlaon in občini Vallehermoso, tako v provinci Negros oriental, kot zaščiteno območje in obrobno območje kot varovalni pas, ki zagotavlja njegovo upravljanje in za druge namene.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov v kongresu 11. avgusta 2011 in je bil ta zakon sestavljen v 10 členih in 25 razdelkih in so;

• ČLEN I: Naslov, politike in cilji
• ČLEN II: Upravljanje, načrt upravljanja in coniranje
• III. ČLEN: Institucionalni mehanizmi, vloge in funkcije upravljanja\
• ČLEN IV: dežele/domene prednikov in stalni migranti
• ČLEN V: Prepovedana dejanja
• ČLEN VI: Prihodki in pristojbine
• ČLEN VII: Obstoječi objekti
• ČLEN VIII: Uporaba virov
• ČLEN X: Prehodne in druge določbe

3. REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9147 »Zakon o ohranjanju in zaščiti virov prostoživečih živali«.

Zakon, ki zagotavlja ohranjanje in varstvo virov prostoživečih živali in njihovih habitatov, nameščanje sredstev zanje in za druge namene.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov v kongresu 30. julija 2001 in je bil ta zakon sestavljen v 4 poglavja (3 členi v tretjem poglavju) in 41 razdelkih in so;

• I. POGLAVJE: Splošne določbe
• POGLAVJE II: Opredelitev izrazov
• III. POGLAVJE: Ohranjanje in varstvo virov prostoživečih živali

1. člen: Splošna določba

2. člen: Varstvo ogroženih vrst

3. člen: Registracija ogroženih in eksotičnih vrst

• POGLAVJE IV: Nezakonita dejanja
• POGLAVJE V: Globe in kazni
• POGLAVJE VI: Razne določbe

Ta akt je odobril (Sgd) AQUILINO Q. PIMENTEL JR. (predsednik senata), (sgd) FELICIANO BELMONTE JR. Predsednik predstavniškega doma.

Ta zakon, ki je konsolidacija predloga zakona št. 10622 in senata št. 2128, sta predstavniški dom in senat končno sprejela 8. februarja 2001 oziroma 20. marca 2001.

Konsolidirali (Sgd) LUTGARDO B. BARBO (sekretar senata), (Sgd) ROBERTO P. NAZARENO (generalni sekretar, Predstavniški dom).

Odobril (Sgd) GLORIA MACAPAGAL-ARROYO (predsednica Filipinov).

4. REPUBLIČKI ZAKON ŠT. 9072 Zakon o upravljanju in varstvu državnih jam in jamskih virov

To je akt za upravljanje in varovanje jam in jamskih virov ter za druge namene

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov v kongresu, ki sta ga odobrila 8. aprila 2001 in je bil ta zakon sestavljen v 15 oddelkih.

5. ODREDBA ŠT. 247 "Predpisovanje smernic in vzpostavitev regulativnega okvira za iskanje bioloških in genskih virov, njihovih stranskih produktov in derivatov za znanstvene in komercialne namene; in druge namene"

Ta izvršilni ukaz izvaja Ministrstvo za okolje in naravne vire (DENR), ki je primarna vladna agencija, odgovorna za ohranjanje, upravljanje, razvoj in trajnostno rabo okolja in naravnih virov v državi;

Ministrstvo za znanost in tehnologijo (DOST), primarna agencija, pooblaščena za spodbujanje lokalnih zmogljivosti v znanosti in tehnologiji za doseganje tehnološke samozavesti na izbranih področjih, ki so ključna za nacionalni razvoj; kmetijstvo in razvoj vodnih virov;

Ministrstvo za zdravje (DOH), agencija, odgovorna za oblikovanje, načrtovanje, izvajanje in usklajevanje politik in programov na področju zdravja, vključno z raziskavami, regulacijo in razvojem zdravil in medicine;

Ministrstvo za zunanje zadeve (DFA), agencija, odgovorna za spodbujanje mednarodnih odnosov.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki jih je sprejel predsednik Republike Filipini Fidel V. Ramos v mestu Manila 18. maja leta 1995.

Zakon vsebuje 15 razdelkov o »Predpisovanju smernic in vzpostavitvi regulativnega okvira za iskanje bioloških in genskih virov, njihovih stranskih proizvodov in derivatov za znanstvene in komercialne namene; in druge namene« in so;

• Oddelek 1: Politika države
• 2. razdelek: Soglasje avtohtonih kulturnih skupnosti
• Oddelek 3: Kdaj je potreben sporazum o raziskavi
• Oddelek 4: Vloga za sporazum o akademskih raziskavah in sporazum o komercialnih raziskavah
• Oddelek 5: Minimalni pogoji sporazuma o komercialnih raziskavah in sporazuma o akademskih raziskavah
• Oddelek 6: Sestava in funkcije Medagencijskega odbora za biološke in genetske vire
• Oddelek 7: Pooblastila in naloge medagencijskega odbora
• Oddelek 8: Spremljanje izvajanja sporazuma o raziskavah
• Oddelek 9: Pritožbe
• Oddelek 10: Sankcije in kazni
• Oddelek 11: Obstoječe raziskave, pogodbe in sporazumi
• Oddelek 12: Uradni depozitar
• Oddelek 13: Financiranje
• Oddelek 14: Učinkovitost
• Oddelek 15: Izvedbena pravila in predpisi

6. ZAKON št. 3572 »Akt o prepovedi sečnje dreves tindalo, akle ali molave ​​pod določenimi pogoji in kaznovanje njihovih kršitev«

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov v zakonodaji in pooblastila istega dne 26.^th November 1929:

odd. 1. Sečnja dreves tindalo, akle ali molave ​​v javnih gozdovih s premerom manj kot šestdeset centimetrov, merjeno na višini štirih metrov od tal (do prsi), je prepovedana.

odd. 2. Vsaka oseba, podjetje ali družba, ki krši določbe tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo do petdeset pesosov ali z zaporom do petnajstih dni ali obojega, poleg tega pa mora plačati še dvakratni znesek davka. na rezu lesa:

pod pogojem, da je v primeru podjetja ali korporacije predsednik ali direktor neposredno odgovoren za dejanja svojih zaposlenih ali delavcev, če se dokaže, da so slednji ravnali z njegovo vednostjo; v nasprotnem primeru se bo odgovornost razširila le, kolikor gre za globo:

Poleg tega pod pogojem, da se ves les tindalo, akle ali molave, posekan v nasprotju s tem zakonom, odvzame vladi.

odd. 3. Vsi s tem neskladni akti in določbe se razveljavijo.

odd. 4. Ta zakon začne veljati ob njegovi potrditvi.

7. Oddelek za okolje in naravne vire (DENR) upravna odredba št. 03: »Izvajanje smernic o dodelitvi prednostne obravnave malim ribičem glede na 15-km občinske vode«

Filipinska ustava predvideva prednostno možnost za najrevnejši iz revnega sektorja naše družbe;

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki je bil izdan v skladu z direktivo predsednika Filipinov, izdano sekretarjem Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za notranje zadeve in lokalno upravo z dne 15.^th marca 1996 in v skladu s členom 149 (b) LGC iz leta 1991.

Ta akt je razdeljen v 4 oddelke in je bil izdan 25^th aprila 1996 v Quezon Cityju na Filipinih.

8. Predsedniški odlok št. 825: “Določitev kazni za neustrezno odlaganje smeti in drugih nečistoč ter za druge namene.«

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki je bil ustvarjen s ciljem, da državljani prevzamejo dolžnost ohranjanja čistega in zdravega okolja;

Ta zakon je razdeljen na šest oddelkov in ga je sprejel Ferdinand E. Marcos, predsednik Filipinov 7.^th novembra 1975.

9. Predsedniški odlok št. 856: “Kodeks o sanitarnih pogojih Filipinov"

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki je bil sprejet, da morajo biti vsa prizadevanja javnih služb usmerjena v promocijo in varovanje zdravja. In to se doseže s posodabljanjem in kodificiranjem njenih sanitarnih zakonov, da se zagotovi spoštovanje sodobnih sanitarnih standardov.

Ta akt je sprejel Ferdinand E. Marcos, predsednik Filipinov v mestu Manila 23.^rd decembra 1975.

10. Predsedniški odlok št. 984: »Določi revizijo republiškega zakona št. 3931, običajno kot zakon o nadzoru onesnaževanja in za druge namene.

Ta zakon je bil sprejet z namenom, da se spremeni organizacijska struktura Nacionalne komisije za nadzor onesnaževanja, da bi učinkovito in učinkovito opravljala njene funkcije in se odzvali na zahteve časa, ki ga je povzročila pospeševalna faza programa industrializacije države.

Ta zakon je bil ustvarjen tudi zato, da bi zagotovil pomembnost nacionalne komisije za nadzor onesnaževanja kot glavne agencije, odgovorne za preprečevanje in nadzor onesnaževanja okolja.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki ga je sprejel Ferdinand E. Marcos, predsednik Filipinov 18.^th avgusta 1976 za preprečevanje, zmanjšanje in nadzor onesnaževanja vode, zraka in zemlje za učinkovitejšo izrabo virov države.

11. Predsedniški odlok št. 1067: vodni zakonik Filipinov

Odlok o vzpostavitvi vodnega zakonika, s čimer se razcepijo in utrdijo zakoni, ki urejajo lastništvo, prilaščanje, rabo, izkoriščanje, razvoj, ohranjanje in varstvo vodnih virov.

Voda je bistveni nacionalni razvoj in postaja vse bolj nujna, da vlada dejavno posreduje pri izboljšanju upravljanja z vodnimi viri.

V skladu s členom XIV, oddelek 8 ustave Filipinov, "med drugim" določa, da vsa voda Filipinov pripada državi.

Vendar obstoječi predpisi o vodah niso primerni za obvladovanje vse večjega pomanjkanja vode in spreminjajočih se vzorcev rabe vode.

Zaradi tega je bil potreben vodni zakonik, ki temelji na konceptih celostnega in večnamenskega upravljanja z vodnimi viri in je dovolj fleksibilen, da se ustrezno prilagaja prihodnjemu razvoju.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki ga je sprejel Ferdinand E. Marcos, predsednik Filipinov 31.^st decembra 1976.

12. Predsedniški odlok št. 1152: "Filipinski okoljski zakonik"

Ta zakon je bil sprejet za obravnavo širokega spektra okolja.

Ta zakon je bil ustvarjen kot dopolnitev Državnega sveta za varstvo okolja na podlagi predsedniškega odloka št. 1121 z uvedbo celovitega programa varstva in upravljanja okolja.

Tak program dobi pomen šele, ko se vzpostavijo posebne politike ravnanja z okoljem, ki predpisujejo standarde kakovosti okolja.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki ga je sprejel Ferdinand E. Marcos, predsednik Republike Filipinov v mestu Manila 6.^th junija, 1977.

13. Republiški zakon št.3571

To je dejanje, s katerim se prepoveduje sekanje, uničevanje ali poškodbe zasajenih ali rastočih dreves, cvetočih rastlin in grmovnic ali rastlin s slikovito vrednostjo ob javnih cestah, na trgih, v parkih, šolskih prostorih ali na katerem koli drugem javnem terenu.

To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov v kongresu 21.^st junija 1963.

14. Republiški zakon št.3931

Zakon o ustanovitvi nacionalne komisije za nadzor onesnaževanja vode in zraka. To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov na kongresu 18.^th junija 1964.

15. Republiški zakon št.8485

Zakon o spodbujanju dobrega počutja živali na Filipinih, znan tudi kot "Zakon o dobrem počutju živali iz leta 1998". To je eden od filipinskih okoljskih zakonov, ki sta ga sprejela senat in predstavniški dom Filipinov na kongresu 11.^th februarja 1998.

16. Republiški zakon št. 8749: »Zakon o čistoči Filipinov iz leta 1999«

Ta zakon je bil ustvarjen za zaščito in pospeševanje pravice ljudi do uravnotežene in zdrave ekologije v skladu z ritmom in harmonijo narave.

S tem spodbujamo in varujemo globalno okolje za doseganje trajnostnega razvoja ob priznavanju prvenstvene odgovornosti enot lokalne samouprave za reševanje okoljskih problemov.

S tem država priznava, da je odgovornost čiščenja habitata in okolja predvsem območna.

Ta zakon je bil sprejet 19^th julija, 1998.

17. Republiški zakon št. 9003: »Zakon o ravnanju s trdimi ekološkimi odpadki iz leta 2000«

Gre za akt, ki pomaga pri zagotavljanju ekoloških programov ravnanja s trdimi odpadki, ustvarjanju potrebnih institucionalnih mehanizmov in spodbud, razglašanju določenih aktov o prepovedi in določanju kazni, nameni zanje sredstev in v druge namene.

Ta zakon je bil sprejet 26^th januarja 2001.

Pogosta vprašanja

Kakšen je pomen okoljskih zakonov na Filipinih?

Filipinski okoljski zakoni so pomembno, ker ti zakoni pomagajo pri reševanju okoljskih vprašanj (globalno segrevanje, podnebne spremembe, emisije toplogrednih plinov, kisli dež, lov na ogrožene vrste, krčenje gozdov, izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje vode, zraka in tal)

In pomagajte pri ohranjanju naravnih virov na Filipinih. Okoljski zakoni pomagajo varovati rastline, živali in zdravje ljudi ter okolje

Priporočila

• 3 Vrste sistema ravnanja z okoljem
• 10 najboljših nevladnih organizacij na Filipinih
• 15 najbolj ogroženih vrst na Filipinih
• 10 najboljših nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za varstvo okolja
• Top 10 okoljskih problemov in rešitev
• Seznam okoljskih agencij v Nigeriji – posodobljen