Obstajajo predvsem tri vrste degradacije okolja, ki vključujejo degradacijo vode, degradacijo tal in degradacijo zraka. Degradacija okolja je ena največjih groženj, ki jih danes obravnavamo v svetu.
Te tri vrste degradacije okolja v veliki meri vplivajo na globalno podnebje in življenjske razmere. Spodaj so tri vrste degradacije okolja.
Kazalo
3 vrste degradacije okolja
- Degradacija vode
- Degradacija zemlje
- Zrak/atmosferska degradacija
Degradacija vode
Degradacija vode ali onesnaževanje vode je ena od treh vrst degradacije okolja, ki je predvsem posledica sproščanja škodljivih snovi v vodna telesa, zaradi česar so neprimerna za uporabo s strani živali ali ljudi. Gibljivo vodno telo služi kot zelo učinkovit način odstranjevanja odpadkov.
To je običajna norma za ljudi, ki živijo v bližini vodnih teles. To je mogoče opaziti pri drenažnih in kanalizacijskih sistemih v različnih mestih. Številne industrije svoje odpadke odlagajo v številne reke in jezera, ki so tudi glavni viri onesnaževanja vode.
Ti industrijski odpadki so pogosto neobdelani in pogosto vsebujejo škodljive kemikalije, ki so ob zaužitju lahko strupene za vodne oblike življenja ter živali in ljudi.
Uporaba kemikalij v kmetijstvu, kot so gnoj, pesticidi in sredstva proti plevelom, pogosto povzroči kemično onesnaženje bližnjih vodnih teles po dežju ali povezanih namakalnih sistemih. Te kemikalije so izjemno škodljive za vodni ekosistem in za prehrano ljudi, kar je bil glavni vzrok za degradacijo vode.
Degradacija vode negativno vpliva na zdravje in življenje ljudi, živali in rastlin. Onesnažena voda je škodljiva tudi za kmetijstvo, saj negativno vpliva na pridelke in rodovitnost tal. Onesnaževanje morske vode škoduje oceanskemu življenju.
Uničenje biotske raznovrstnosti je znan vzrok za degradacijo vode, saj izčrpava vodne ekosisteme in sproži nebrzdano širjenje fitoplanktona pri evtrofikaciji jezer.
Na zdravje ljudi lahko vpliva degradacija vode, saj je poraba onesnažene vode eden od glavnih vzrokov za slabo zdravje. Onesnažena voda povzroča nekatere smrtonosne bolezni, kot so kolera, griža, driska, tuberkuloza, zlatenica itd. Bolezen.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da približno 2 milijardi ljudi nima druge možnosti, kot da pije vodo, onesnaženo z iztrebki, in jih izpostavi tem boleznim. Umrljivost dojenčkov je še en učinek degradacije vode.
Po podatkih ZN so driske, povezane s pomanjkanjem higiene, povzročile smrt okoli 1,000 otrok na dan po vsem svetu.
Kontaminacija in prekinitev prehranjevalne verige je še en učinek degradacije vode kot enega od vrst degradacije okolja, saj ribolov v onesnaženih vodah ter uporaba odpadne vode za živinorejo in kmetijstvo vnaša v živila toksine, ki so škodljivi za naše zdravje, ko jih zaužijemo.
Onesnaževanje moti prehranjevalno verigo s premikanjem toksinov z ene ravni v verigi na višje ravni. V nekaterih primerih lahko onesnaženje izbriše celoten del prehranjevalne verige. Takšni vplivajo na druge organizme tako, da povzročijo prekomerno rast, če plenilec pogine ali umre (če izbriše plen).
Pomanjkanje pitne vode je še en učinek degradacije vode kot enega od vrst degradacije okolja. ZN pravijo, da milijarde ljudi po vsem svetu nimajo dostopa do čiste vode za pitje ali sanitarij, zlasti na podeželju.
Smrt vodnega življenja je še en učinek degradacije vode kot ena od vrst degradacije okolja. Onesnažena voda najbolj prizadene živali in rastline, ki so za življenje odvisne od vode.
Degradacija vode v oceanih in morjih je velika skrb. Večina ladij zavrže svoje odpadke in jih zavrže v oceansko vodo, kar vodi v kontaminacijo morskega ekosistema.
Razlitje nafte iz morskih plovil, naftnih tankerjev in vrtin na morju je poškodovalo ekosistem. Čiščenje razlitja nafte na površini oceana ni lahka naloga in če se odloži, lahko povzroči smrt številnih vodnih oblik življenja.
Statistika od Center za biološko raznovrstnost o učinkih razlitja Deep Horizon ponuja koristen vpogled v vpliv onesnaženja na vodno življenje. V poročilu je razlitje v Mehiškem zalivu leta 2010 poškodovalo več kot 82,000 ptic, 25,900 morskih živali, 6165 morskih želv ter neznano število rib in nevretenčarjev.
Uničenje ekosistemov je še en učinek degradacije vode. Vnos ali odstranitev nekaterih mikroorganizmov izkrivlja ekosistem. Onesnaženost s hranili, na primer, vodi do povečanja alg, ki izčrpajo vodo s kisikom, kar vodi v smrt rib in drugih vodnih živali.
Gospodarski učinki degradacije vode kot ene od vrst degradacije okolja so prav tako zelo zaskrbljujoči, saj je upravljanje in obnova onesnaženih vodnih teles draga. Poslabšanje kakovosti vode zavira gospodarsko rast in povečuje revščino v mnogih državah.
Razlaga je v tem, da ko biološko povpraševanje po kisiku – indikator, ki meri organsko onesnaženost v vodi – preseže določen prag, se rast bruto domačega proizvoda (BDP) regij znotraj povezanih vodnih bazenov zmanjša za tretjino.
Degradacija zemlje ali onesnaževanje tal
Degradacija tal je ena od vrst degradacije okolja. Degradacija tal se nanaša na poslabšanje zemeljskih površin na in pod tlemi.
Vzrok je kopičenje trdnih in tekočih odpadnih snovi, ki onesnažujejo podtalnico in tla. Te odpadne snovi pogosto imenujemo trdni komunalni odpadki (MSW), ki vključujejo tako nevarne kot nenevarne odpadke.
Tla so medij za rast in gojenje različnih rastlinskih vrst. Služi tudi kot habitat za številne živali in mikroorganizme, ki bistveno prispevajo k ekološkemu ravnovesju.
Ko je sestava tal onesnažena zaradi odstranjevanja škodljivih odpadkov ali uporabe kemikalij, postane škodljiva za organizme, ki so od tal odvisni za preživetje.
Vpliv onesnaženja tal ali tal na okolje je pogosto manj poudarjen v primerjavi z drugimi oblikami onesnaževanja.
Odlaganje odpadkov je eden od večjih razlogov za degradacijo zemljišč kot eno od vrst degradacije okolja, in sicer zaradi odlaganja nerazgradljivih odpadkov, kot so različne oblike plastičnih materialov, kovinski ostanki ipd.
Učinki odlaganja odpadkov so, da ti odpadki ostanejo prisotni v tleh in vplivajo na rodovitnost tal, nenadzorovano odlaganje biološko razgradljivih ali organskih odpadkov lahko povzroči tudi onesnaževanje, kar povzroči neuporabne zaplate tal.
Podzemno rudarjenje je eden od vzrokov za degradacijo zemlje kot eno od vrst degradacije okolja. Učinek podzemnega rudarjenja je, da podzemno rudarjenje ustvarja globoke in odprte jaške, zaradi katerih je zemljišče neprimerno za kmetovanje ali bivanje.
Podzemni prazni prostori, ki nastanejo med rudarjenjem, lahko povzročijo nastanek različnih vrtač, ki so lahko v mnogih primerih nevarne. Nenehno vrtanje tudi razrahlja tla in spodbuja erozijo.
Površinsko rudarjenje ogroža tudi naravne krajine, saj povzroča nastanek več oblik onesnaževal.
Učinki površinskega rudarjenja so, da ne gre le za vpliv na fizične značilnosti zemljišča, temveč lahko tresljaji, ki jih povzročajo vrtanje in uporabljeni eksplozivi, povzročijo različna tveganja za zdravje in naredijo zemljišče neprimerno za uporabo ali bivanje.
Nenadzorovano sekanje zemlje in kamenja s hribov spodbuja erozijo tal in zemeljske plazove.
Kmetijstvo vodi tudi v degradacijo tal kot eno od vrst degradacije okolja. Učinek kmetijstva je, da lahko gojenje istega pridelka na zemljišču povzroči izgubo rodovitnosti.
Uporaba kemikalij v kmetijstvu kot gnojil ali pesticidov pogosto pušča strupene kemične ostanke, ki lahko sčasoma najdejo pot v prehranjevalno verigo in povzročijo tudi onesnaženo vodo. Poleg tega lahko prekomerna paša na pašnikih povzroči postopno izgubo vegetacije in rodovitnosti.
Učinki prekomernega črpanja podzemne vode za namakanje in porabo so, da lahko povzroči izgubo talne vlage, ki je potrebna za vzdrževanje vegetacije na njej.
Poleg tega posedanje tal pomeni znižanje nivoja tal zaradi pomanjkanja podpore podzemne vode po njenem izčrpavanju. To lahko poškoduje fizične značilnosti zemlje in vpliva na ekosisteme, ki jih podpira.
Krčenje gozdov je znan vzrok za degradacijo tal kot ena od vrst degradacije okolja. Krčenje gozdov je poseka dreves, da se naredi prostor za več domov in industrij. Hitra rast prebivalstva in širjenje mest sta dva od glavnih vzrokov za krčenje gozdov.
Poleg tega je uporaba gozdnih zemljišč za kmetijstvo, paša živali, sečnja za kurjavo in sečnja nekateri drugi vzroki za krčenje gozdov.
Posledice krčenja gozdov so, da seč ali podiranje dreves vodi do rahljanja tal, kar poslabša erozijo tal.
To krčenje gozdov vodi do izgube habitata za številne živali in do izumrtja številnih živalskih in rastlinskih vrst. Krčenje gozdov prispeva tudi k globalnemu segrevanju, saj zmanjšana velikost gozda vrača ogljik v okolje.
Odlagališče je še en vzrok za degradacijo tal kot ena od vrst degradacije okolja, njeni učinki pa so, da onesnažujejo okolje in uničujejo lepoto mesta. Odlagališča odpadkov prihajajo v mesto zaradi velike količine odpadkov, ki jih proizvajajo gospodinjstva, industrije, tovarne in bolnišnice.
Odlagališča predstavljajo veliko tveganje za zdravje okolja in ljudi, ki tam živijo. Odlagališča pri sežiganju povzročajo neprijeten vonj in povzročajo znatno poslabšanje okolja.
Atmosferska degradacija
Atmosferska degradacija je ena od vrst degradacije okolja in je posledica onesnaženosti zraka in je glavni dejavnik za okoljska vprašanja, ki vodijo v globalno segrevanje in emisije toplogrednih plinov. Vpliv onesnaženosti zraka ima verižno reakcijo, ki povzroča razpad tudi drugih ekosistemov.
K onesnaženosti zraka največ prispevajo emisije vozil in industrijskih vozil. Dim, ki se sprošča pri sežiganju fosilnih goriv v vozilih in industriji, je sestavljen predvsem iz ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovodikov.
Vsi ti plini so škodljivi za okolje in povzročajo atmosfersko degradacijo, ki je vrsta degradacije okolja. Visoka koncentracija žveplovega dioksida v zraku lahko povzroči bolezni dihal pri ljudeh in živalih ter lahko povzroči nastanek žveplovega smoga, ko je izpostavljen sončni svetlobi.
Ne samo kemična spojina, ki se sprosti pri uporabi fosilnih goriv ali uporabi organskih onesnaževal, razgrajuje ozračje. Slabi vonji so še ena oblika atmosferske degradacije, ki vpliva na okolje.
Nehigijenske bivalne razmere in nepremišljeno odlaganje odpadnih odplak lahko povzročijo vonjave ali smrad, ki lahko poslabšajo bivalne razmere na območju.
Zaradi smradu lahko ne le oteži dihanje, ampak lahko povzroči tudi bolezni ter privabi muhe in živali.
Sprostitev trdnih delcev v zrak, kot so prah, pesek in gramoz iz gradbene in rudarske industrije, je še en način, ki razgrajuje ozračje.
Prisotnost trdnih delcev pogosto otežuje dihanje in prispeva k nastanku smoga v mestih. Krčenje gozdov je v veliki meri povzročilo zmanjšanje vegetacije na zemeljski površini.
Čiščenje zemlje je bolj nagnjeno k eroziji tal in izgubi rodovitnosti. Vendar pa je eden od večjih vplivov zmanjšanega števila dreves zmanjšanje fotosinteze, naravnega procesa pretvorbe škodljivega ogljikovega dioksida v kisik.
To pomeni, da je večja količina ogljikovega dioksida zdaj ujeta v okolju.
Težave z zdravjem otrok so še en škodljiv učinek degradacije atmosfere, ki je ena od vrst degradacije okolja. Onesnaženost zraka škoduje vašemu zdravju, še preden prvič vdihnete.
Izpostavljenost visoki stopnji onesnaženosti zraka med nosečnostjo povzroča splave, pa tudi prezgodnji porod, avtizem, astmo in motnje spektra pri majhnih otrocih.
Prav tako lahko poškoduje zgodnji razvoj možganov pri otroku in povzroči pljučnico, ki ubije skoraj milijon otrok, mlajših od 5 let.
Otroci so na območjih, ki so izpostavljeni onesnaževalom zraka, izpostavljeni večjemu tveganju za kratkotrajne okužbe dihal in pljučne bolezni.
Drug neposreden učinek degradacije zraka kot ene od vrst degradacije okolja so takojšnje spremembe, ki jim je svet priča zaradi globalnega segrevanja. Globalno segrevanje je okoljski pojav, ki ga povzročajo naravno in antropogeno onesnaževanje zraka.
Nanaša se na naraščajoče temperature zraka in oceanov po vsem svetu. Ta dvig temperature je vsaj delno posledica povečanja števila toplogrednih plinov v ozračju.
Ob povišanih temperaturah po vsem svetu, dvigu gladine morja in taljenju ledu iz hladnejših regij ter ledenih gorah, premik in izguba habitata so že nakazali bližajočo se katastrofo, če se ukrepi za ohranitev in normalizacijo ne izvedejo kmalu.
Ogljikov dioksid je primarni toplogredni plin, ki je prispeval k globalnemu segrevanju. Molekula ogljikovega dioksida lahko absorbira in ponovno oddaja infrardeče sevanje sonca in tako ujame toploto v ozračje.
Na prostoživeče živali vpliva tudi degradacija vode kot ena od vrst degradacije okolja. Tako kot ljudje se tudi živali soočajo z nekaterimi uničujočimi učinki onesnaženega zraka.
Strupene kemikalije, prisotne v zraku, lahko prisilijo divje živali, da se preselijo na nov kraj in spremenijo svoj življenjski prostor. Strupena onesnaževala se odlagajo po površini vode in lahko vplivajo tudi na morske živali.
Tako kot ljudje lahko tudi živali utrpijo zdravstvene posledice zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Prirojene okvare, bolezni in nižja stopnja razmnoževanja se pripisujejo onesnaženosti zraka.
Drug učinek razgradnje vode kot enega od vrst degradacije okolja je tanjšanje ozonske plasti. Ozon obstaja v zemeljski stratosferi in je odgovoren za zaščito ljudi pred škodljivimi ultravijoličnimi (UV) žarki.
Zemljina ozonska plast se tanjša zaradi prisotnosti klorofluoroogljikovodikov, hidroklorofluoroogljikovodikov v ozračju.
Ko se ozonska plast tanjša, bo oddajala škodljive žarke nazaj na zemljo in lahko povzroči težave s kožo in očmi. UV-žarki lahko vplivajo tudi na pridelke.
Najbolj izraziti POPs so klorofluoroogljikovodiki ali CFC. Ta spojina se uporablja pri proizvodnji hladilnih sredstev, aerosolnih razpršil, penilcev za pene itd.
Ko se spojina CFC sprosti v ozračje, se premakne v zgornje plasti atmosfere, kjer ultravijolični žarki sonca razbijejo spojino in sprostijo molekule klora.
Molekula klora nato razbije molekulo ozona na manjše molekule in tako uniči ozonsko plast, ki ščiti zemljo pred škodljivimi učinki sončnih ultravijoličnih žarkov.
Na naše okolje na splošno vpliva degradacija vode. Tako kot ljudje, živali in rastline lahko celotni ekosistemi trpijo zaradi onesnaženosti zraka.
Meglica, tako kot smog, je vidna vrsta onesnaženosti zraka, ki zakriva oblike in barve. Megleno onesnaževanje zraka lahko celo priduši zvoke.
Delci žveplovega dioksida in dušikovega oksida v zraku lahko povzročijo kisli dež. Ko dežuje, se vodne kapljice združijo s temi onesnaževalci zraka; postane kisla, nato pa pade na tla v obliki kislega dežja.
Kisli dež lahko povzroči veliko škodo ljudem, živalim in pridelkom. Ta onesnaževala zraka večinoma prihajajo iz elektrarn na premog in motornih vozil.
Ko kisli dež pade na Zemljo, poškoduje rastline s spreminjanjem sestave tal; poslabša kakovost vode v rekah, jezerih in potokih; poškoduje pridelke; in lahko povzroči propadanje zgradb in spomenikov.
Eden večjih učinkov degradacije vode kot ene od vrst degradacije okolja je njen vpliv na človeka. Ogljikov monoksid, strupen plin, ki se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, je zelo škodljiv za zdravje. Ogljikov monoksid ima večjo afiniteto kot kisik pri vezavi na molekule hemoglobina v krvi.
Ko je koncentracija ogljikovega monoksida v zraku višja, kri ne more oskrbeti celic s potrebnim kisikom, kar vodi do zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je, če se ne zdravi kmalu, lahko usodno.
Ljudje imajo zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku številne zdravstvene učinke. Učinke lahko razdelimo na kratkoročne in dolgoročne učinke.
Kratkoročni učinki, ki so začasni, vključujejo bolezni, kot sta pljučnica ali bronhitis. Vključujejo tudi nelagodje, kot je draženje nosu, grla, oči ali kože.
Onesnaženost zraka lahko povzroči tudi glavobole, omotico in slabost. Tudi slab vonj, ki ga povzročajo tovarne, smeti ali kanalizacijski sistemi, se šteje za onesnaževanje zraka. Ti vonji so manj resni, a še vedno neprijetni.
Dolgoročni učinki onesnaženega zraka lahko trajajo leta ali celo življenje. Lahko celo povzročijo smrt osebe. Dolgoročni učinki onesnaženega zraka na zdravje vključujejo bolezni srca, pljučnega raka in bolezni dihal, kot je emfizem.
Onesnaženost zraka lahko povzroči tudi dolgotrajne poškodbe živcev, možganov, ledvic, jeter in drugih organov ljudi. Onesnaževala zraka povzročajo prirojene okvare. Skoraj 2.5 milijona ljudi po vsem svetu vsako leto umre zaradi posledic onesnaženega zraka na prostem ali v zaprtih prostorih.
Piskanje, kašelj in težko dihanje. Te lahko povzroči tako dolgotrajna izpostavljenost kot kratkoročna izpostavljenost visokim ravnem onesnaževal zraka.
Priporočila
- KAKO OBJETITI NEPREKIDNO DEGRADACIJO OKOLJA KAR POSLEDICO ONESNAŽEVANJA Z OLJEM
- Kaj je onesnaževanje okolja?
- Varno okolje, korist, vredna zaslužka
- Največji okoljski problemi
- Pomen okolja in sestavine okolja
- 11 najboljših okolju prijaznih načinov kmetovanja
Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.