Požar lahko gre v več smereh z veliko hitrostjo, za seboj pa pustita le pepel in zoglenelo prst. In samo še slabše bodo globalno segrevanje nadaljuje. Pridružite se nam pri rentgenskem slikanju nekaterih največjih požarov na svetu.
Ker je ogenj poleg zraka, vode, prsti in prostora eden od petih elementov narave, je že od nekdaj sestavni del naših ekosistemov. Vse to je ključnega pomena tako za naše preživetje kot za ohranjanje ravnovesja planeta.
Vendar pa so ekstremni pojavi, zlasti požari v naravi, zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Požari, zlasti imajo uničila ogromna območja gozdov in habitati divjih živali, ogrožajo življenja stotisočev živali.
Glede na zadnje podatke iz WWF in Boston Consulting Group (BCG), je bilo aprila po vsem svetu 13 % več požarnih opozoril kot prejšnje leto, ki je bilo že rekordno leto za požare. Primarni vzroki so gozdov, predvsem zaradi spreminjanja zemljišč za kmetijstvo ter vztrajno vročega in bolj suhega vremena, ki ga prinaša sprememba podnebja.
19. avgusta 2019 se je na tisoče milj stran v São Paulu v Braziliji dan zamenjal z nočjo, ko se je dim požarov v Amazoniji pomešal z nizkimi oblaki in se pomaknil proti jugovzhodu. Satelitski posnetki pokazali, da največji svetovni deževni gozd je gorelo.
V začetku januarja 2020 so se pojavile primerljive fotografije iz Avstralije. Ko je dim prekrival Canberro, Sydney in Melbourne, se je valil čez Pacifik. Avstralski gozdovi so goreli na tisoče hektarjev.
Kazalo
Top 12 največjih požarov na svetu
- 2003 Požari v sibirski tajgi (Rusija) – 55 milijonov hektarjev
- 2019/2020 Avstralski gozdni požari (Avstralija) – 42 milijonov hektarjev
- 2014 Požari na severozahodnem ozemlju (Kanada) – 8.5 milijona hektarjev
- Požarna sezona na Aljaski 2004 (ZDA) – 6.6 milijona hektarjev
- 1939 Črni petek gozdni požar (Avstralija) – 5 milijonov hektarjev
- Veliki požar leta 1919 (Kanada) – 5 milijonov hektarjev
- 1950 Chinchaga Fire (Kanada) – 4.2 milijona hektarjev
- 2010 Bolivijski gozdni požari (Južna Amerika) – 3.7 milijona hektarjev
- 1910 Veliki požar v Connecticutu (ZDA) – 3 milijone hektarjev
- 1987 Black Dragon Fire (Kitajska in Rusija) – 2.5 milijona hektarjev
- 2011 Richardson Backcountry Fire (Kanada) – 1.7 milijona hektarjev
- 1989 Divji požari v Manitobi (Kanada) – 1.3 milijona hektarjev
1. Požari v sibirski tajgi (Rusija) 2003 – 55 milijonov hektarjev
Več kot 55 milijonov hektarjev (22 milijonov hektarjev) zemlje je požgalo zaporedje neverjetno uničujočih požarov v gozdovih tajge vzhodne Sibirije leta 2003, v enem najbolj vročih poletij, kar jih je Evropa kdaj videla.
Eden najbolj uničujočih in množičnih gozdnih požarov v zabeleženi zgodovini človeštva naj bi bil posledica kombinacije neobičajno sušnih okoliščin in vse večjega izkoriščanja ljudi v zadnjih desetletjih.
Dim iz plamenov je potoval na stotine milj do Kjota in se širil po Sibiriji, ruskem Daljnem vzhodu, severni Kitajski in severni Mongoliji.
Študije o tanjšanje ozonskega plašča v današnjem času razkrivajo posledice požarov v sibirski tajgi, katerih emisije so primerljive z zmanjšanjem emisij, ki ga je Evropska unija obljubila v okviru Kjotskega protokola.
2. Avstralski gozdni požari 2019/2020 (Avstralija) – 42 milijonov hektarjev
Zaradi uničujočih učinkov gozdnih požarov v Avstraliji leta 2020 na favno so ti postali zgodovinska opomba. Hudi gozdni požari so pustošili po Queenslandu in Novem Južnem Walesu v jugovzhodni Avstraliji, požgali so 42 milijonov hektarjev, porušili na tisoče zgradb in vzeli življenja 3 milijardam bitij, vključno z osupljivimi 61,000 koalami.
Konec leta 2019 in začetek leta 2020 sta se izkazala za najbolj vroče in najbolj suho leto v Avstraliji, kar je imelo pomembno vlogo pri katastrofalnih gozdnih požarih. Po podatkih skupine za spremljanje podnebja je bila povprečna temperatura v Avstraliji leta 2019 za 1.52 °C višja od povprečja, zaradi česar je to najtoplejše leto od začetka merjenja leta 1910.
Januar 2019 je bil tudi najtoplejši mesec v Avstraliji. Padavin je bilo 40 % manj kot običajno, kar je najmanj po letu 1900.
3. Požari na severozahodnem ozemlju leta 2014 (Kanada) – 8.5 milijona hektarjev
Poleti 150 je na severozahodnih ozemljih izbruhnilo več kot 2014 različnih požarov, ki so v severni Kanadi zajeli več kot 442 kvadratnih milj (1.1 milijarde kvadratnih kilometrov).
Za trinajst od teh naj bi jih povzročil človek. Ker je bil dim viden vse do Portugalske v zahodni Evropi, je dim, ki so ga ustvarili, sprožil opozorila glede kakovosti zraka ne samo v ZDA, ampak po vsej državi.
Uničenih je bilo skoraj 8.5 milijona arov (3.5 milijona hektarjev) gozda, vlada pa je morala plačati neverjetnih 44.4 milijona dolarjev za zaloge za gašenje požarov. Požari na severozahodnem ozemlju so bili zaradi teh katastrofalnih izidov med najhujšimi, o katerih so poročali v skoraj tridesetih letih.
4. Požarna sezona na Aljaski 2004 (ZDA) – 6.6 milijona hektarjev
Kar zadeva skupno pogorelo površino, je bila sezona požarov na Aljaski leta 2004 najslabša v zgodovini ameriške zvezne države Aljaske. Požari Seven01 so uničili več kot 6.6 milijona hektarjev (2.6 milijona hektarjev) zemlje. Od tega so jih 426 povzročili ljudje, 215 pa udari strele.
V primerjavi z običajnim poletnim okoljem v notranjosti Aljaske je bilo poletje 2004 nenavadno toplo in mokro, kar je povzročilo rekordno število udarov strele. Požare, ki so trajali do septembra, je povzročil neobičajno suh avgust, ki je sledil meseci tega požara in naraščajočih temperatur.
5. Črni petek leta 1939 (Avstralija) – 5 milijonov hektarjev
Požari, znani kot "črni petek", ki so leta 5 opustošili več kot 1939 milijonov hektarjev v avstralski zvezni državi Victoria, so bili posledica dolgotrajne suše, ki so ji sledile izjemno visoke temperature in močni vetrovi.
To je bil tretji najsmrtonosnejši požar v avstralski zgodovini, saj je uničil več kot tri četrtine države in terjal 71 življenj. Po večdnevnem divjanju so požari končno ušli izpod nadzora 13. januarja, ko so temperature v severozahodnem mestu Mildura dosegle 47.2C, glavno mesto Melbourne pa 44.7C.
To je povzročilo 36 smrtnih žrtev in uničenje več kot 700 domov, 69 žag, številnih kmetij in drugih podjetij. Pepel iz požarov je preplavil Novo Zelandijo.
6. Veliki požar leta 1919 (Kanada) – 5 milijonov hektarjev
Veliki požar leta 1919 še vedno velja za enega največjih in najbolj uničujočih požarov v zgodovini, čeprav se je zgodil pred več kot stoletjem. V začetku maja je v kanadskih provincah Saskatchewan in borealne gozdove Alberte zajel niz številnih požarov.
Močni, suhi vetrovi in les, posekan za lesno dejavnost, so prispevali k hitro gorečim požarom, ki so v nekaj dneh uničili na stotine hiš in terjali 11 življenj ter opustošili skoraj 5 milijonov arov (2 milijona hektarjev).
7. 1950 Chinchaga Fire (Kanada) – 4.2 milijona hektarjev
Gozdni požar Chinchaga, včasih imenovan tudi požar Wisp in "Fire 19", je gorel v severni Britanski Kolumbiji in Alberti od junija do prvega dela oktobra 1950.
Z ocenjeno pogorelo površino 4.2 milijona arov (1.7 milijona hektarjev) je to med največjimi požari v zgodovini Severne Amerike. Pomanjkanje prebivalstva na tem območju je omogočilo, da je požar nenadzorovano gorel, zmanjšal njegov vpliv na strukture in predstavljal nevarnost za ljudi.
Ogromna količina dima, ki so ga proizvedli požari, je povzročila znameniti »Veliki dimni pokrov«, gost oblak dima, ki je sonce obarval modro in je bil skoraj teden dni lahko viden s prostim očesom. Več dni lahko opazovalci spremljajo dogodek po vsej Evropi in vzhodni Severni Ameriki.
8. 2010 Bolivijski gozdni požari (Južna Amerika) – 3.7 milijona hektarjev
Avgusta 25,000 je v Boliviji izbruhnilo več kot 2010 požarov, ki so uničili 3.7 milijona arov (1.5 milijona hektarjev) zemlje, pri čemer je najbolj prizadeto območje Amazonije v državi.
Vlada je bila zaradi gostega dima, ki so ga proizvajali, prisiljena razglasiti izredne razmere in ustaviti več poletov.
Poleg suhe vegetacije, ki jo je povzročila huda suša, ki jo je imela država poleti, so bili drugi vzroki, ki so jih kmetje zakurili, da bi očistili zemljo za setev. Nekateri najbolj smrtonosni gozdni požari, ki so prizadeli Južno Ameriko v skoraj 30 letih, so se zgodili v Boliviji.
9. 1910 Veliki požar v Connecticutu (ZDA) – 3 milijone hektarjev
Ta gozdni požar, znan tudi kot požar Hudičeve metle, Big Burn ali Big Blowup, je divjal v zveznih državah Montana in Idaho v poletnih mesecih leta 1910. To je bil eden najhujših požarov v zgodovini ZDA, saj je uničil 3 milijone hektarjev (1.2 milijonov hektarjev), kar je približno tako kot zvezna država Connecticut, in v samo dveh dneh ubil 85 ljudi.
Prvotni požar so podžgali močni vetrovi, zaradi česar se je združil z manjšimi požari in nastal en ogromen požar. Vlada je zaradi požara lahko izvajala ukrepe za varstvo gozdov, čeprav se ji priznava predvsem razdejanje, ki ga je povzročil.
10. 1987 Black Dragon Fire (Kitajska in Rusija) – 2.5 milijona hektarjev
Požar črnega zmaja iz leta 1987, včasih imenovan tudi gozdni požar Daxing'annling, je bil morda najsmrtonosnejši gozdni požar v Ljudski republiki Kitajski in največji posamični požar na svetu v zadnjih nekaj sto letih.
Več kot mesec dni je neprekinjeno gorelo in požrlo skoraj 2.5 milijona hektarjev (1 milijon hektarjev) zemlje, od tega 18 milijonov hektarjev gozda. Kitajska poročila kažejo, da je požar morda povzročilo človeško delovanje, toda natančen razlog ostaja neznan.
V požaru je življenje izgubilo 191 ljudi, 250 pa je bilo ranjenih. Poleg tega je okoli 33,000 ljudi ostalo brez bivališča.
11. 2011 Richardson Backcountry Fire (Kanada) – 1.7 milijona hektarjev
Maja 2011 je v kanadski provinci Alberta izbruhnil Richardson Backcountry Fire. Od požara Chinchaga leta 1950 je bil to največji požarni incident.
Požar je uničil skoraj 1.7 milijona hektarjev (688,000 hektarjev) borealnih gozdov, kar je povzročilo tudi več zaustavitev in evakuacij. Oblasti menijo, da je bil najverjetneje vzrok za požar človeška dejavnost, vendar so ga močni vetrovi, nenavadno visoke temperature in izjemno suhe razmere še poslabšale.
12. 1989 Manitoba Wildfires (Kanada) – 1.3 milijona hektarjev
Ognjeni požari v Manitobi so zadnji na naši lestvici največjih požarov v zgodovini.
V kanadski provinci Manitoba, ki je dom široke palete pokrajin, od arktične tundre in obale Hudsonovega netopirja do gostega borealnega gozda in ogromnih sladkovodnih jezer, je od sredine maja do začetka avgusta 1,147 zagorelo 1989 požarov, kar je največ doslej posneto.
Rekordno veliki ognjeni zublji so požgali okoli 1.3 milijona hektarjev (3.3 milijona hektarjev) zemlje, zaradi česar se je moralo evakuirati 24,500 prebivalcev 32 ločenih naselij. Denar, porabljen za njihovo zatiranje, je znašal 52 milijonov dolarjev.
Čeprav poletni požari v Manitobi niso nenavadni, je bila količina požarov, ki so se zgodili leta 1989, več kot 4.5-krat večja od povprečja 120 mesečnih požarov v 20 letih. Večino julijskih požarov je povzročil udar strele, največ majskih požarov pa človek.
Kako lahko ukrepamo, da preprečimo pojav teh uničujočih plamenov na našem planetu?
Požari v naravi služijo kot zastrašujoč opomin na podnebne izredne razmere. Poleg tega je lahko učenje o uničujočih in daljnosežnih vplivih gozdnih požarov odvračajoče in depresivno. Resnica pa je, da lahko podprete podnebne rešitve in pomagate pri širjenju ozaveščenosti o teh požarih z določenimi koraki.
Priporočila
- 21 glavnih stvari, ki jih dobimo iz gozdov in njihove uporabe
. - 8 načinov, kako krčenje gozdov vpliva na živali
. - 12 stvari, ki jih lahko vlada naredi, da zaustavi krčenje gozdov
. - 7 vrst pogozdovanja in kdaj jih uporabiti
. - 3 glavne vrste gozdov in 11 podvrst
Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.