V tem primeru V obdobju, ko so bili izraženi pomisleki glede izčrpavanja gozdnih virov, obstaja toliko okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja. Ti razlogi, če jih natančno preučimo, so za nas koristni.
Nekoliko presenetljivo je, da je kljub digitalizaciji in tehnološkemu napredku veliko podjetij, institucij in posameznikov še vedno odvisnih od uporabe papirja za svoje vsakodnevne dejavnosti.
Uporaba papirja ima številne vplive na nas ljudi in okolje na splošno. Papir ni zanesljiv, dovzeten je za poškodbe zaradi ognja, vode, starosti; zaseda pisarniški prostor; privablja termite, ščurke in podgane; kopiči prašne delce; prispeva k nastanku trdnih odpadkov v okolju in je eden od razlogov, zakaj se krčenje gozdov morda nikoli ne konča.
Preden nadaljujemo z navedbo 9 najboljših okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja, si oglejmo kratek pogled v zgodovino papirja in procesov izdelave papirja.
Papir je končni produkt kemičnih ali mehanskih procesov, s katerimi se celulozna vlakna, pridobljena iz lesa, krp, trav ali drugih rastlinskih virov v vodi, pretvorijo v tanko ploščo.
Papir je izdelan iz materialov, kot so bombaž, pšenična slama, odpadki sladkornega trsa, lan, bambus, les, lanene krpe in konoplja. Papirna vlakna prihajajo predvsem iz lesa, druga pa iz recikliranih papirnih izdelkov. Za papir iz lesa se vlakna pridobivajo iz dreves, kot so smreka, bor, jelka, macesen, hemlock, evkaliptus in trepetlika.
Naravna vlakna, kot je bombaž, se uporabljajo tudi pri izdelavi papirja. Bombaž celo velja za trpežnega. Zaradi tega je primeren za dokumente, ki jih je treba arhivirati. Druga vlakna je mogoče pridobiti iz recikliranega papirja in žagovine.
Uporaba papirja sega v zgodnje leto 105 CE. V vzhodni Aziji ga je uvedel Cai Lun, hanski dvorni evnuh. V tem zgodnjem obdobju izdelave papirja so bila vlakna pridobljena iz recikliranih vlaken. Reciklirana vlakna so nastala iz rabljenega tekstila, imenovanega krpe. Te krpe so bile iz konoplje, lana in bombaža. Leta 1943 je bila lesna celuloza uvedena v proizvodnjo papirja.
Države se razlikujejo po uporabi papirja. Nekatere države porabijo več papirja kot druge. Povprečna oseba v ZDA, na Japonskem in v Evropi letno porabi med 200 in 250 kilogrami papirja. V Indiji povprečen državljan porabi 5 kilogramov papirja. V drugih državah bi lahko povprečen državljan porabil manj kot 1 kilogram papirja.
Kazalo
9 najboljših okoljskih razlogov za brezpapirno
Ne bo narobe, če rečemo, da obstaja tisoč in več okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja.
Raziskave kažejo, da se po vsem svetu letno proizvede in porabi približno 400 milijonov metričnih ton papirja. Združene države Amerike, ki ne predstavljajo več kot pet odstotkov svetovnega prebivalstva, uporabljajo eno tretjino svetovnega papirja. To pomeni, da se vsako leto poseka približno 68 milijonov dreves.
Postati brez papirja je ključna fraza digitalne dobe, ki jo kot pesem prepevajo zagovorniki okoljske trajnosti. Prehod brez papirja se preprosto nanaša na uporabo alternativnih formatov dokumentacije, kot je elektronski format. Nanaša se tudi na proces prenosa vse dokumentacije, datotek in zapisov v digitalno obliko v pisarniških okoljih.
Spodaj je seznam 9 najboljših okoljskih razlogov, da ostanete brez papirja
- Manj krčenja gozdov
- Zmanjšanje stopnje izgube biotske raznovrstnosti
- Zmanjšanje emisij ogljikovega IV oksida
- Prihrani stroške
- Manj odpadnega papirja
- Manj strupenih kemikalij v okolju
- Zmanjšanje onesnaženosti zraka
- Skladnost s predpisi
- Varčuje z viri
1. Manj krčenja gozdov
Traja približno 100 let, da zraste posamezno gozdno drevo. To posamezno drevo lahko proizvede tudi povprečno 17 zavitkov papirja.
Eden od pomembnih okoljskih razlogov, da ostanete brez papirja, je ta, da brezpapirni material zmanjša stopnjo krčenja gozdov. Proizvodnja papirja iz lesa zahteva posek dreves.
V zadnjih štiridesetih letih se je globalno krčenje gozdov povečalo na približno 400 odstotkov. Od leta 2001 do 2018 je bilo po vsem svetu izgubljenih skupno 3,610,000 kvadratnih kilometrov drevesnega pokrova.
Od leta 2018 je Brazilija izgubila 1.35 milijona hektarjev; DR Kongo, 0.481 milijona hektarjev; Indonezija, 0.340 milijona hektarjev; Kolumbija, 0.177 milijona hektarjev in Bolivija, 0.155 milijona hektarjev njihovih primarnih deževnih gozdov.
Ta stopnja krčenja gozdov je dovolj (čeprav je edini med drugimi) okoljski razlog, da ostanejo brez papirja, saj gre 35 odstotkov teh dreves v izdelavo papirja. Tudi več kot 50 % vlaken, uporabljenih pri izdelavi papirja, prihaja iz pragozdov.
Pravzaprav se najboljši deli teh dreves uporabljajo za gradnjo, manj zaželeni deli pa se uporabljajo v kaši. Kot je navedeno v uvodnem odstavku, 68 milijonov dreves dobi sekiro v ZDA, da proizvede dovolj papirja za eno leto.
Če bo prišlo do spremembe pri uporabi papirnih alternativ, bo teh 68 milijonov dreves in več ostalo živo v naših gozdovih in zagotavljalo svoje običajne ekosistemske storitve. Nekatere od teh vključujejo zagotavljanje zatočišča za gozdne živali, kisik in vodno paro v ozračju ter krošnje na talnih površinah.
2. Zmanjšanje stopnje izgube biotske raznovrstnosti
Poleg izgube gozdnih drevesnih vrst je stopnja izgube biotske raznovrstnosti del okoljskih razlogov, da ostanejo brez papirja.
Gozdovi so dom za več kot sedemdeset odstotkov kopenskih živali. Ko se te drevesne krošnje izgubijo v tovarnah papirja, so izgubljene prostoživeče živali.
Nekateri prizadeti organizmi se selijo v druge habitate. Drugi so nesrečni in ne preživijo. Umrejo, nekateri pa izumrejo
V zadnjih 50,000 letih je umrlo približno 50 orangutanov. To je ena od drugih vrst, ki so bile izgubljene zaradi krčenja gozdov. Že ta incident predstavlja bistvene okoljske razloge, da ostanemo brez papirja.
3. Zmanjšanje emisij ogljikovega IV oksida
Drevesa služijo kot ponori ogljika. Povprečno drevo lahko v svoji življenjski dobi absorbira približno tono - 2,000 lbs - C02. Ko to drevo posekamo in uporabimo za izdelavo papirja, v ozračje najde enaka in še večja količina ogljikovega IV oksida.
Sekanje dreves za proizvodnjo papirja v okolje doda več ogljikovega IV oksida kot vsi avtomobili in tovornjaki na svetovnih cestah.
Od leta 2000 je krčenje gozdov k svetovnim emisijam CO98.7 dodalo 2 Gt. Leta 2017 je v ozračje dodal približno 7.5 milijarde ton ogljikovega dioksida. https://www.theworldcounts.com/challenges/planet-earth/forests-and-deserts/rate-of-deforestation/sto
Da bi zagotovili, da morajo ta drevesa ostati v svojem naravnem okolju. To vedno zahteva uporabo papirnih alternativ ali preprosto brezpapirno.
4. Prihrani stroške
Programska oprema za faksiranje brez papirja in OCR (optično prepoznavanje znakov) organizacijam prihranita stroške telefonskih linij, vnosa podatkov, črnila, papirja in s tem povezanih stroškov dela. S storitvijo brez papirja podjetja nikoli več ne bodo izgubila dokumenta. To je velike gospodarske koristi za posameznika ali organizacijo in ga lahko štejemo med dobre okoljske razloge, da ostanemo brez papirja
5. Manj odpadnega papirja
Papirni odpadki so glavne oblike odpadkov, ki nastanejo v pisarnah, ki niso upoštevale okoljskih razlogov, da ostanejo brez papirja. Papirni odpadki predstavljajo 71.6 milijona ton papirja, ki nastane v ZDA. To predstavlja 40 % vseh odpadkov, proizvedenih v Združenih državah letno.
Da bi zagotovili, da manj odpadkov papirja pride v okolje, morajo biti dokumenti v formatu PDF in shranjeni v internetnem oblaku.
Brez papirja se bo preprosto zmanjšala količina odpadkov, ki jih letno ustvarijo posameznik, organizacija in država.
6. Manj strupenih kemikalij v okolju
Proizvodnja papirja zahteva uporabo nekaterih kemikalij. Te kemikalije se uporabljajo v različnih fazah, kot so postopek Kraft, odstranjevanje barve in beljenje.
Pri izdelavi papirja se lahko uporablja približno 200 kemikalij. Primeri vključujejo kavstična soda, natrijev sulfid, žveplova kislina, natrijev ditionit, klorov dioksid, vodikov peroksid, ozon, natrijev silikat, EDTA, DPTA itd.
Te kemikalije, ko se sprostijo, so podvržene reakcijam, ki proizvajajo več kemikalij, strupenih za ljudi in druge organizme v okolju. Primer je klor, ki se uporablja pri beljenju celuloze. Klor proizvaja in sprošča v okolje velike količine kloriranih spojin, kot so dioksini.
Ti klorirani dioksini ovirajo človeško razmnoževanje, imuniteto in razvoj. Prav tako so rakotvorne in so priznane kot obstojna organska onesnaževala in jih ureja Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih.
Tiskalniki in črnilo vsebujejo tudi potencialno škodljive kemikalije, ki ob nepravilnem odlaganju onesnažujejo vodo in tla ter prispevajo k širjenju ekološke škode.
To je eden od prepričljivih okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja. Brez papirja bo omejila prisotnost teh kemikalij v okolju.
7. Zmanjšanje onesnaženosti zraka
Eden izmed pomembnih okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja, je zmanjšanje onesnaževanja zraka, povezanega s proizvodnjo papirja. Stroji, ki se uporabljajo pri proizvodnji papirja, sproščajo CO2 v okolje. Za tono proizvedenega papirja gre v ozračje več kot 1.5 tone CO2.
Onesnaževala zraka, ki se sproščajo med proizvodnjo papirja poleg ogljikovega IV oksida, sta dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2). To močno prispeva k kislemu dežju in toplogrednim plinom. Med proizvodnjo se v okolje sproščajo tudi vodikov sulfid, metil merkaptan, dimetil sulfid, dimetil disulfid in druge hlapne žveplove spojine.
K onesnaževanju zraka prispevajo tudi transportni sistemi, ki se uporabljajo pri transportu papirja po celotni proizvodni liniji papirja. Večina jih deluje na fosilna goriva in med prevozom sprošča hlape iz izpušnih cevi.
Brez papirja je dober način za preprečevanje emisij iz teh virov.
8. Skladnost z okoljskimi predpisi
Obstaja veliko okoljskih predpisov o krčenju gozdov, sproščanju odplak, zmanjševanju odpadkov in še veliko več. Brez papirja prihranite okolje vseh odpadkov in strupenih snovi, ki nastanejo pri proizvodnji papirja.
Vsaka organizacija si prizadeva za skladnost z lokalnimi in mednarodnimi predpisi. Eden od zanesljivih načinov za dosego tega cilja je brezpapirna.
Tudi brezpapirna uporaba pomaga posameznikom in skupinam, da izpolnjujejo predpise, kot je standardna pobuda za trajnostno gozdarstvo ZDA; mednarodni standard okoljskega ravnanja ISO 14001, Forest Sustainable Council Standard FSC
9. Prihrani vire
Uporaba papirja porablja vire, kot so voda, energija, nafta, drevesa, denar in čas.
Po podatkih Ameriške agencije za varstvo okolja proizvodnja 10 milijonov strani papirja stane približno 2,500 dreves, 56,000 litrov nafte, 450 kubičnih jardov odlagališča in 595,000 KW (kilovatov) energije.
Industrija celuloze in papirja je peti največji porabnik energije. To predstavlja štiri odstotke vseh potreb po energiji na svetu.
Vodo, ki se uporablja v proizvodnji papirja, je težko reciklirati in skoraj nemogoče ponovno uporabiti. Voda, ki se uporablja za ta namen, se običajno pridobi iz podzemnih vodnih virov. To vodi do izčrpavanja podzemne vode in padca podzemne vode. To je vzrok za lakoto na nekaterih območjih.
Po besedah profesorja Benjamina Sovacooja z univerze Aarhus na Danskem: "Do leta 2040 ne bo vode, če bomo nadaljevali s tem, kar počnemo danes."
Zmanjšanje stopnje izčrpavanja teh virov je eden od pomembnih okoljskih razlogov, da ostanemo brez papirja.
Priporočila
- Ekološke in okoljske prednosti gotovine pred digitalnim denarjem
- Pomen okolja in sestavine okolja
- KAKO OBJETITI NEPREKIDNO DEGRADACIJO OKOLJA KAR POSLEDICO ONESNAŽEVANJA Z OLJEM
- 3 Vrste sistema ravnanja z okoljem
- 7 Načela upravljanja z okoljem
- Spletni tečaji okoljskega inženirstva in diplomski programi s certifikatom
- 8 načinov uporabe rastlinskih odpadkov – pristop k ravnanju z okoljem
- 13 najboljših učinkov krčenja gozdov na ljudi
- 14 najboljših učinkov krčenja gozdov na okolje in okolje
- Pet strašljivih okoljskih problemov in rešitev, ki jih morate poznati