Če pogledamo učinke krčenja gozdov na ljudi, je to eden glavnih okoljskih problemov, ki pestijo tako ljudi, rastline in živali v tem 21.st stoletja, kar vodi do različnih škodljivih učinkov, ki prizadenejo človeka tako neposredno kot posredno.
Krčenje gozdov je eden od okoljskih problemov, s katerimi se sooča današnji svet, zato se pogovorimo o učinkih krčenja gozdov na ljudi.
Preden pogledamo učinke krčenja gozdov na človeka, si poglejmo, kaj je krčenje gozdov.
Kazalo
Kaj je krčenje gozdov?
Po poročanju National Geographica »Krčenje gozdov v velikem obsegu krči zemeljske gozdove, kar pogosto povzroči škodo kakovosti zemlje.
Gozdovi še vedno pokrivajo približno 30 odstotkov svetovnega kopnega, vendar se vsako leto izgubijo predeli velikosti Paname. Deževni gozdovi na svetu bi ob trenutni stopnji krčenja gozdov lahko popolnoma izginili v sto letih."
O Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov krčenje gozdov opredeljuje kot pretvorbo gozda v druge rabe zemljišč (ne glede na to, ali je posledica človeka).
13 najboljših učinkov krčenja gozdov na ljudi
Spodaj so učinki krčenja gozdov na človeka;
- Erozija tal
- Hidrološki učinki
- poplave
- Biotska raznovrstnost
- Globalno segrevanje in podnebne spremembe
- Dezertifikacija
- Taljenje ledenih gora
- Motnje Lokalni ljudje sredstva Preživetje
- Nizka kakovost življenja
- Izguba habitata
- Nizko kmetijski pridelek
- Zdravstveni učinki
- Gospodarski vpliv
1. Erozija tal
Erozija tal je eden od učinkov krčenja gozdov na človeka, saj lahko erozija tal negativno vpliva na gibanje človeka z enega kraja na drugega, kmetijsko proizvodnjo in celo dostop do pitne vode.
Krčenje gozdov oslabi in razgradi tla. Gozdna tla običajno niso samo bogatejša z organskimi snovmi, ampak tudi bolj odporna proti eroziji, slabemu vremenu in ekstremnim vremenskim pojavom.
To se zgodi predvsem zato, ker korenine pomagajo pritrditi drevesa v tla, drevesni pokrov, ki blokira sonce, pa pomaga, da se tla počasi izsušijo.
Posledično bo krčenje gozdov verjetno pomenilo, da bodo tla postala vse bolj krhka, zaradi česar bo območje bolj ranljivo za naravne nesreče, kot so plazovi in erozija.
Zaradi površinske rastlinske stelje imajo gozdovi, ki niso moteni, minimalno stopnjo erozije. Hitrost erozije nastane zaradi krčenja gozdov, ker se zmanjša količina stelje, ki zagotavlja zaščito pred površinskim odtokom.
Stopnja erozije je približno 2 metrični toni na kvadratni kilometer. To je lahko prednost pri pretirano izluženih tleh tropskih deževnih gozdov. Tudi sama gozdarska dejavnost povečuje erozijo z razvojem (gozdnih) cest in uporabo mehanizirane opreme.
2. Hidrološki učinki
Vodni krog je eden od učinkov krčenja gozdov na človeka. Drevesa črpajo podtalnico skozi svoje korenine in jo spuščajo v ozračje. Ko se del gozda odstrani, drevesa te vode ne odvajajo več, kar ima za posledico veliko bolj suho podnebje.
Krčenje gozdov zmanjšuje vsebnost vode v tleh in podtalnici ter atmosfersko vlago. Suha tla vodijo do manjšega vnosa vode, ki jo drevesa črpajo. Krčenje gozdov zmanjšuje kohezijo tal.
Zmanjšanje gozdne odeje zmanjšuje sposobnost krajine za prestrezanje, zadrževanje in odvajanje padavin. Namesto da bi ujeli padavine, ki nato pronicajo v sisteme podzemne vode, postanejo posekana območja vir površinskega odtoka vode, ki se premika veliko hitreje kot podzemni tokovi.
Večino vode, ki pade kot padavine, gozdovi vračajo v ozračje s transpiracijo. Nasprotno, ko je območje posekano, se skoraj vse padavine izgubijo kot odtok.
Ta hitrejši transport površinske vode se lahko prevede v hudourniške poplave in bolj lokalizirane poplave, kot bi se zgodile z gozdno odejo.
Krčenje gozdov prispeva tudi k zmanjšanju evapotranspiracije, kar zmanjša atmosfersko vlago, ki v nekaterih primerih vpliva na količino padavin v smeri vetra iz posekanega območja, saj se voda ne reciklira v gozdove navzdol, ampak se izgubi v odtoku in se vrne neposredno v oceane.
Posledično lahko prisotnost ali odsotnost dreves spremeni količino vode na površini, v tleh ali podtalnici ali v ozračju.
To posledično spremeni stopnje erozije in razpoložljivost vode za funkcije ekosistema ali človeške storitve. Krčenje gozdov na nižinskih nižinah premika nastanek oblakov in padavin na višje nadmorske višine.
Krčenje gozdov moti običajne vremenske vzorce, kar povzroča toplejše in bolj suho vreme, s čimer se povečuje suša, dezertifikacija, izpad pridelka, taljenje polarnih ledenih pokrovov, obalne poplave in premik glavnih vegetacijskih režimov.
Krčenje gozdov vpliva na tokove vetra, tokove vodne pare in absorpcijo sončne energije, s čimer jasno vpliva na lokalno in globalno podnebje.
3. Poplave
Nadaljnji učinki krčenja gozdov na ljudi vključujejo obalne poplave. Drevesa pomagajo zemlji zadrževati vodo in vrhnjo zemljo, kar zagotavlja bogata hranila za vzdrževanje dodatnega življenja v gozdu.
Brez gozdov tla erodirajo in sperejo, kar povzroči, da kmetje nadaljujejo in ohranjajo cikel. Pusto zemljišče, ki ostane za njimi zaradi teh netrajnostnih kmetijskih praks, je potem bolj dovzetno za poplave, zlasti v obalnih regijah.
4. Biotska raznovrstnost
Biotska raznovrstnost je eden najbolj znanih učinkov krčenja gozdov na ljudi, saj krčenje gozdov ogroža biotsko raznovrstnost.
Pravzaprav gozdovi predstavljajo nekaj najbolj resničnih središč biotske raznovrstnosti. Od sesalcev do ptic, žuželk, dvoživk ali rastlin je gozd dom številnih redkih in krhkih vrst.
80 % zemeljskih kopenskih živali in rastlin živi v gozdovih. Te vrste posebej podpirajo bogata gozdna okolja, ki jim zagotavljajo hrano in zavetje. V večini primerov, ko pride do krčenja gozdov, so številne živali, ki so odvisne od dreves za preživetje, prikrajšane.
Z uničenjem gozdov človekove dejavnosti ogrožajo celotne ekosisteme, ustvarjajo naravna neravnovesja in ogrožajo življenje.
Naravni svet je zapleten, medsebojno povezan in sestavljen iz tisočerih medsebojnih odvisnosti, med drugim pa drevesa zagotavljajo senco in nižje temperature za živali in manjša drevesa ali vegetacijo, ki morda ne preživijo s toploto neposredne sončne svetlobe.
Natančneje, ptice, plazilci, dvoživke in številni drugi razredi živali so odvisni od dreves za hrano in zavetje. Kadar koli pride do krčenja gozdov, se te vrste izgubijo zaradi smrti, selitve ali splošne degradacije njihovega habitata.
Ocenjujejo, da zaradi krčenja deževnega gozda vsak dan izgubljamo 137 vrst rastlin, živali in žuželk, kar pomeni 50,000 vrst na leto.
Drugi trdijo, da krčenje tropskih deževnih gozdov prispeva k množičnemu izumrtju v holocenu.
Znane stopnje izumrtja zaradi stopnje krčenja gozdov so zelo nizke, približno 1 vrsta na leto od sesalcev in ptic, kar ekstrapolira na približno 23,000 vrst na leto za vse vrste.
5. Globalno segrevanje in podnebne spremembe
Globalno segrevanje in podnebne spremembe so nekateri od učinkov krčenja gozdov na ljudi, saj drevesa zmanjšujejo količino sončne svetlobe, ki doseže tla, in daje Zemlji temperaturo okolice.
Drevesa delujejo tudi kot ponori za ogljikov dioksid, ki je glavni vzrok za globalno segrevanje in podnebne spremembe, saj drevesa absorbirajo ogljikov dioksid in nekatere od teh toplogrednih plinov ter oddajajo kisik.
Uničenje dreves bi povzročilo, da bi se v ozračje sprostilo veliko število toplogrednih plinov, kar bi povečalo stopnjo globalnega segrevanja.
Zdravi gozdovi absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in delujejo kot dragoceni ponori ogljika. Krčena območja izgubijo to sposobnost in sproščajo več ogljika.
Prav tako se pri sežiganju in sežiganju dreves in sorodnih gozdnih rastlin sprosti velika količina CO2 povečuje stopnjo globalnega segrevanja in posledično podnebnih sprememb. Po mnenju znanstvenikov se s krčenjem tropskih gozdov vsako leto v ozračje sprosti 1.5 milijarde ton ogljika.
6. Dezertifikacija
Eden od učinkov krčenja gozdov na ljudi je dezertifikacija, ko se zemljišče, ki je nekoč imelo bivalna drevesa, razgoli in se to razširi po območju in postopoma spreminja večinoma gozdnata območja v puščave. Znano je, da je krčenje gozdov eden glavnih vzrokov za dezertifikacijo.
Krčenje gozdov povečuje učinke tople grede z zmanjšanjem števila toplogrednih plinov, ki jih absorbirajo drevesa, kar posledično zvišuje raven izhlapevanja in evapotranspiracije ter povišane temperature, ki povzročajo dolga sušna obdobja in s tem povečujejo sušo.
Tla vsebujejo vlago, ki jo je treba ohraniti in to je mogoče storiti, ko je dovolj gozdov. Tla so prekrita z drevesi, ki pomagajo zadrževati vodo v tleh.
Ko pa je zemlja izpostavljena povišanim temperaturam v odsotnosti dreves, se tla segrejejo in tla izgubljajo vlago, kar posledično skrajša vodni krog, kar povzroči omejeno ali nič padavin v določeni regiji, kar lahko kasneje privede do dezertifikacije.
7. Taljenje ledenih gora
Taljenje ledenih gora je eden od učinkov krčenja gozdov na človeka. Krčenje gozdov v polarnih regijah vodi do motenj ledenih pokrovov. Krčenje gozdov izpostavlja ledene pokrove povišanim temperaturam, ki vodijo do taljenja ledenih pokrovov.
To vodi do povečanega taljenja, kar dodatno vodi do dviga gladine oceana ali morja. To pa spreminja vremenske vzorce, kar povzroča podnebne spremembe in intenzivne poplave.
8. Motnje oz Lokalni ljudje sredstva Preživetje
Milijone ljudi po vsem svetu podpira gozd po vsem svetu, kar pomeni, da je veliko ljudi odvisnih od gozdnega lova, medicine, kmečkih kmetijskih praks in kot materiala za svoja lokalna podjetja, kot sta guma in palmovo olje.
Ker pa ta drevesa posekajo večinoma velika podjetja, to moti preživetje lastnikov malih kmetijskih podjetij, zaradi česar je motnja preživetja lokalnega prebivalstva eden od resnih posledic krčenja gozdov za ljudi, ki potrebujejo nujno pozornost.
9. Nizka kakovost življenja
Krčenje gozdov pomembno prispeva k intenzivni vročini v različnih delih sveta, od Združenih držav do Indije, celo v mnogih delih Bližnjega vzhoda, in povečanju količine padavin na območjih tropskih deževnih gozdov, vključno z Zahodno Afriko in Južno Ameriko.
To znižuje kakovost življenja, kot so opazili v mnogih delih Bližnjega vzhoda, Južne Amerike in Afrike, kar povzroča različne težave, ki sčasoma vodijo v smrt, če se ne obravnavajo pravočasno. Krčenje gozdov zmanjšuje razpoložljivost osnovne hrane in s tem zmanjšuje kakovost življenja.
S tovrstnimi motnjami, ki jih večinoma izvajajo velika podjetja, se morajo lokalni prebivalci odločiti. Lahko se bodisi preselijo zapustijo svoje dežele na "bolj zelene pašnike" z izzivom doživljanja drugačnega življenja.
Ali pa ostanejo delati pri podjetjih, ki izkoriščajo svoje zemljiške vire (gozdove), večinoma prejemajo male plače in večinoma bi morala delati pod neugodnimi pogoji. To posledično zmanjšuje njihovo kakovost življenja, kar je eden od učinkov krčenja gozdov na ljudi.
10. Izguba habitata
Izguba habitata je eden od učinkov krčenja gozdov na človeka. 70 % kopenskih živali in rastlinskih vrst živi v gozdovih. Drevesa v deževnem gozdu, ki nudijo zavetje nekaterim vrstam, uravnavajo tudi temperaturo.
Krčenje gozdnih površin izpostavlja zemljo neugodnim razmeram, kar posledično vodi v uničenje habitata neštetih vrst, saj gozd ohranja življenje različnih živalskih in rastlinskih združb.
Zaradi tega se te rastline in živali prilagajajo neugodnim razmeram in če se ne morejo prilagoditi, se bodisi preselijo na bolj zelene pašnike ali pa odmrejo.
Glede na študije je krčenje gozdov povzročilo izpostavljenost in uničenje številnih vrst, ki so zelo koristne za trajnost ekosistema.
11. Nizki kmetijski pridelki
Krčenje gozdov posledično vodi do različnih vzorcev padavin, kar posledično vodi do ekstremne vročine ali intenzivnih padavin. To moti obdobje sajenja in žetve večinoma na podeželju. To posledično vpliva na pridelek, kar povzroča nizke kmetijske pridelke.
Krčenje gozdov prav tako izpostavlja tla ekstremnim razmeram, ki ubijajo mikroorganizme, kar pomaga pri razvoju in rasti rastlin, kar vodi do nizkega kmetijskega pridelka.
Krčenje gozdov povzroča tudi erozijo, ki izpere kmetijske pridelke, s čimer se zmanjša neto kmetijski pridelek, kar povzroča prehransko negotovost, zaradi česar je nizka kmetijska proizvodnja eden od učinkov krčenja gozdov na ljudi.
12. Učinki na zdravje
Učinki na zdravje so eden od učinkov krčenja gozdov na človeka. Krčenje gozdov ruši naravno ravnovesje. Krčenje gozdov povzroči smrt različnih vrst rastlin in živali, ki tako pomagajo pri proizvodnji zdravil in posredno preprečujejo izpostavljenost ljudi boleznim.
Krčenje gozdov izpostavlja tudi rastline in živali, ki so nevarne za zdravje ljudi, vključno z zoonoznimi boleznimi. Krčenje gozdov lahko ustvari tudi pot za cvetenje tujerodnih vrst, kot so nekatere vrste polžev, ki so povezane s povečanjem števila primerov šistosomiaze.
Bolezni, povezane z gozdom, vključujejo malarijo, Chagasovo bolezen (znana tudi kot ameriška tripanosomoza), afriška tripanosomiaza (spalna bolezen), lišmanijaza, lajmska bolezen, HIV in ebola.
Večina novih nalezljivih bolezni prizadene ljudi, tudi tiste, ki so nalezljive.
Virus SARS-CoV2, ki je povzročil sedanjo pandemijo COVID-19, je zoonoza in njegov nastanek je lahko povezan z izgubo habitata zaradi spremembe gozdnih površin in širjenja človeških populacij v gozdna območja, kar povečuje izpostavljenost ljudi prostoživečim živalim.
13. Gospodarski vpliv
Gospodarski učinki so eden od učinkov krčenja gozdov na človeka. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je polovica svetovnega BDP odvisna od narave. Za vsak dolar, porabljen za obnovo narave, je dobiček vsaj 9 dolarjev.
Glede na poročilo Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD), ki je potekala v Bonnu leta 2008, bi lahko škoda, povzročena z gozdovi in drugimi vidiki narave, prepolovila življenjski standard revnih na svetu in zmanjšala svetovni BDP za približno 7 % do leta 2050.
Znano je, da imajo gozdni proizvodi, kot sta les in kurilno drva, ključno vlogo v človeški družbi v primerjavi z vodo in zemljo, ki tvorita velik del gospodarstva v razvitih državah in državah v razvoju.
Danes razvite države še naprej uporabljajo les za gradnjo hiš in lesno kašo za papir. V državah v razvoju se približno tri milijarde ljudi zanaša na les za ogrevanje in kuhanje.
Preoblikovanje gozda v kmetijstvo in izkoriščanje lesnih proizvodov je povzročilo kratkoročne dobičke, vendar bo povzročilo dolgoročne izgube dohodka in dolgoročno zmanjšanje biološke produktivnosti. Nezakonita sečnja povzroča letne izgube za milijarde dolarjev gospodarstvu različnih držav.
Novi postopki za pridobivanje količin lesa povzročajo večjo škodo gospodarstvu in presegajo količino denarja, ki ga porabijo ljudje, zaposleni v sečnji.
Glede na študijo so "na večini preučenih področij različni podvigi, ki so povzročili krčenje gozdov, redko ustvarili več kot 5 USD za vsako tono ogljika, ki so ga sprostili, in pogosto vrnili veliko manj kot 1 USD".
Evropska tržna cena za nadomestilo, povezano z zmanjšanjem ogljika za eno tono, je 23 evrov (približno 35 USD).
Pogosta vprašanja
Ali krčenje gozdov vpliva na človeka?
Da, krčenje gozdov ima škodljive učinke na človeka in ti učinki so lahko neposredni ali posredni. Kar zadeva neposredne učinke krčenja gozdov na ljudi, krčenje gozdov vpliva na zdravje ljudi in povzroča bolezni, od katerih bi lahko bile nekatere zoonoza.
Kar zadeva posredne učinke krčenja gozdov na ljudi, krčenje gozdov vpliva na človekovo gospodarstvo, kar posledično vodi do nizkih sredstev za preživljanje.
Priporočila
- Top 10 okoljskih problemov in rešitev
- 3 Vrste degradacije okolja
- 15 najbolj ogroženih vrst na Filipinih
- 23 Pozitivni in negativni učinki vulkanov
- 23 Pozitivni in negativni učinki vulkanov
Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.