Revna naselja Lagosa in njihova okoljska vprašanja

Z več kot 20 milijoni prebivalcev je Lagos, trgovsko središče Nigerije, eno najhitreje rastočih mest na celini. Zaradi hudega stanovanjskega problema, ki ga prinaša ta hitra urbanizacija, se slumi širijo po mestu.

Revna naselja Lagosa nimajo osnovnih dobrin, vključno s čisto vodo, sanitarnimi prostori, zdravstvenim varstvom in izobraževalnimi možnostmi. Pogosto jih najdemo na nižinskih območjih, ki so izpostavljena poplavam. Večina prebivalcev ima nizke dohodke in se ukvarjajo s težavami, vključno s prisilnimi izselitvami in slabimi življenjskimi razmerami.

Več kot 60% Lagosa državljani po podatkih ZN prebivajo v barakarskih razmerah, ki jih opredeljujejo podpovprečna stanovanja, nezadostna infrastruktura in omejen dostop do osnovnih storitev.

Lagos ponuja veliko gospodarskih možnosti, vendar se morajo prebivalci barakarskih naselij še vedno spopadati s številnimi težavami, ki znižujejo njihov življenjski standard. Ta vprašanja vključujejo prisilne izselitve, brezposelnost, nestabilnost, poplave, slabe sanitarne pogoje, pomanjkanje čiste vode in neustrezna stanovanja.

V tem članku so preučena glavna sluma v Lagosu, vzroki za njihovo širitev in nujna vprašanja, s katerimi se srečujejo prebivalci barakarskih naselij, kot so podstandardna stanovanja, okoljska tveganja, negotovost in pomanjkanje osnovnih storitev. Zajeti so tudi možni ukrepi za izboljšanje življenjskega standarda in spodbujanje trajnostne rasti mest.

Prebivalstvo Lagosa je raslo z neprimerljivo hitrostjo zaradi naravnega naraščanja in migracije s podeželja v mesta. Mnogi ljudje potujejo v Lagos v iskanju večjih gospodarskih možnosti, vendar končajo v neformalnih naseljih zaradi visokih stroškov nastanitve.

Med najbolj znanimi slumi v Lagosu so:

1. Makoko: Dvignjeno barakarsko naselje nad laguno Lagos. Makoko, včasih imenovan tudi "afriške Benetke", je dom več sto prebivalcev, ki živijo v plavajočih domovih brez uradnega dostopa do elektrike, čiste vode ali sanitarnih prostorov.
2. Ajegunle: To je eno največjih slumov v Lagosu, znano po gosto naseljenosti in slabih sanitarnih razmerah. Ajegunle je kljub tem oviram središče neuradnih podjetij in kulturnih inovacij.
3. Ovoronšoki: Ta soseska, ki je poleg lagune Lagos, je prenaseljena, ima neustrezno odvodnjavanje in pogosto poplavlja.
4. Bariga: Gosto naseljeno barakarsko naselje z visoko stopnjo brezposelnosti in slabimi stanovanji.
5. Ilaje: Še ena obmorska skupnost, kjer se ljudje zadržujejo v lesenih barakah in so podvrženi rednim rušenjem in zdravstvenim tveganjem.

Zaradi pomanjkanja cenovno ugodnih stanovanj in ohlapnega izvajanja zakonov o urbanističnem načrtovanju ta barakarska naselja še naprej rastejo.

Večji okoljski problemi v slumih Lagosa

• Slaba stanovanja in prenatrpanost
• Pomanjkanje čiste vode in sanitarij
• Poplave in nevarnosti za okolje
• Brezposelnost in gospodarske stiske
• Negotovost in kriminal
• Pomanjkanje dostopa do izobraževanja
• Slabo zdravstveno varstvo in izbruhi bolezni
• Prisilne izselitve in razselitve
• Omejeno politično zastopstvo in socialna izključenost

1. Slaba stanovanja in prenatrpanost

Eno najbolj perečih vprašanj v slumih Lagosa je neustrezna nastanitev. Večina prebivalcev barakarskih naselij živi v začasnih hišah, zgrajenih iz lesa, valovitih kovinskih plošč in drugih rešenih materialov. Te strukture niso trpežne in nudijo malo zaščite pred težkimi vremenskimi razmerami, kot sta močno deževje in ekstremna vročina.

Prenatrpanost je še en velik problem, saj si več družin pogosto deli enosobna stanovanja. Zaradi visokih stroškov zemljišč in stanovanj v Lagosu si veliko ljudi ne more privoščiti boljše namestitve, zaradi česar so prisiljeni v slume, kjer živijo v utesnjenih prostorih. Prenatrpana stanovanja povečujejo širjenje nalezljivih bolezni, kot so tuberkuloza, okužbe dihal in kožne bolezni.

2. Pomanjkanje čiste vode in sanitarnih razmer

Dostop do čiste vode in ustreznih sanitarij je v slumih Lagosa zelo omejen. Večina prebivalcev slumov se zanaša na neobdelane vodne vire, kot so vodnjaki, vrtine in onesnažene reke za pitje in gospodinjstvo.

V revnih naseljih ob obali, kot je Makoko, prebivalci prinašajo vodo neposredno iz lagune, ki je pogosto onesnažena z odpadki in industrijskimi onesnaževalci. Sanitarni prostori so tudi neustrezni, saj mnoga sluma nimajo ustreznih stranišč in kanalizacije.

Odprto iztrebljanje je pogosto zaradi odsotnosti javnih ali gospodinjskih stranišč, kar povečuje tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot so kolera, tifus in griža. Pomanjkanje ustreznih sistemov za odstranjevanje odpadkov pomeni, da se smeti odlagajo na odprte prostore in v odvodne kanale, kar povzroča onesnaževanje okolja in nevarnosti za zdravje.

3. Poplave in nevarnosti za okolje

Številna revna naselja Lagosa se nahajajo na nižinskih območjih, ki so izpostavljena poplavam. Poslabšajo se slabi drenažni sistemi in neurejena gradnja poplave, zlasti v deževnem obdobju. Namočene ulice, porušene hiše in uničena posest so pogosti pojavi v barakarskih območjih, kot sta Oworonshoki in Bariga.

V barakarskih naseljih ob obali, kot sta Makoko in Ilaje, naraščajoča gladina morja in nevihtni valovi predstavljajo veliko nevarnost. Številni prebivalci živijo v hišah na kolih, zgrajenih nad vodo, zaradi česar so ranljivi za erozijo in strukturni propad.

Poleg tega je Lagos močno onesnažen zaradi industrijskih odpadkov, izpustov vozil in odlaganja gospodinjskih odpadkov. Prebivalci slumov so pogosto izpostavljeni strupenim hlapom, onesnaženi vodi in slabi kakovosti zraka, kar povzroča težave z dihanjem in druge zdravstvene težave.

4. Brezposelnost in gospodarske stiske

Številni prebivalci slumov se spopadajo z brezposelnostjo in nizkimi plačami. Večina prebivalcev dela v neformalnem sektorju kot ulični prodajalci, obrtniki, ribiči ali občasni delavci. Vendar pa so te službe nestabilne in zagotavljajo malo dohodka, zaradi česar si družine težko privoščijo potrebščine, kot so hrana, zdravstvena oskrba in izobraževanje.

Pomanjkanje poklicnega usposabljanja in izobraževanja omejuje gospodarske možnosti za prebivalce barakarskih naselij in jih ujame v krog revščine. Brezposelnost mladih je še posebej visoka, zaradi česar se mnogi mladi ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi, kot so trgovina z mamili, oboroženi ropi in kibernetske goljufije. Brez vladne podpore ali dostopa do finančnih storitev je za prebivalce barakarskih naselij izziv ustanoviti podjetje ali izboljšati svoj ekonomski status.

5. Negotovost in kriminal

Revna naselja v Lagosu so pogosto povezana z visoko stopnjo kriminala zaradi revščine, brezposelnosti in pomanjkanja kazenskega pregona. Številna revna naselja so postala žarišča kriminalnih dejavnosti, kot so nasilje skupin, zloraba mamil in oboroženi ropi. Ajegunle, Bariga in Mushin so znani po konfliktih, povezanih s tolpami, zaradi katerih so prebivalci nenehno ogroženi.

Odsotnost ustrezne policije omogoča kriminalcem svobodno delovanje, medtem ko prebivalci, ki spoštujejo zakon, živijo v strahu. V nekaterih primerih policisti nadlegujejo in izsiljujejo prebivalce slumov, namesto da bi jim zagotovili varnost. Ženske in dekleta so še posebej ranljive za spolno nadlegovanje, nasilje v družini in izkoriščanje, kar še povečuje negotovost v teh skupnostih.

6. Pomanjkanje dostopa do izobraževanja

Številni otroci, ki živijo v slumih Lagosa, ne obiskujejo šole zaradi finančnih težav, pomanjkanja bližnjih šol ali potrebe po delu in preživljanju družine. Tudi če so šole na voljo, so pogosto prenatrpane in slabo opremljene, z neustreznimi učnimi gradivi in ​​nekvalificiranimi učitelji.

Brez dostopa do kakovostne izobrazbe imajo otroci iz barakarskih skupnosti omejene možnosti za mobilnost navzgor, zaradi česar so ujeti v krog revščine. Visoka stopnja osipa med otroki v barakarskih naseljih prav tako povečuje tveganje za delo otrok, zgodnje poroke in vpletenost v kriminal.

7. Slabo zdravstveno varstvo in izbruhi bolezni

Zdravstvene storitve v slumih Lagosa so neustrezne, zaradi česar se prebivalci zanašajo na tradicionalne zdravilce, nekvalificirane zdravnike ali samozdravljenje. Javne bolnišnice in klinike so predaleč, predrage ali prenatrpane, da bi zadostile potrebam prebivalcev slumov.

Pomanjkanje zdravstvenih ustanov vodi do preprečljivih smrti zaradi običajnih bolezni, kot so malarija, tifus, okužbe dihal in podhranjenost. K pogostim izbruhom bolezni prispevajo tudi slabe sanitarne razmere in prenatrpani življenjski pogoji. Ženske v barakarskih skupnostih se soočajo z dodatnimi izzivi med porodom, saj so storitve materinskega zdravstvenega varstva omejene, kar povzroča visoko stopnjo umrljivosti mater in dojenčkov.

8. Prisilne izselitve in razselitve

Vlada zvezne države Lagos je večkrat izvedla prisilne izselitve v barakarskih skupnostih, pri čemer je navedla prenovo mest in skrbi za okolje. Na tisoče prebivalcev je bilo razseljenih brez ustreznega nadomestila ali nadomestnega stanovanja.

Na primer, leta 2017 je vlada porušila Otodo Gbame, revno naselje ob obali, zaradi česar je več kot 30,000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Prisilne izselitve pogosto potisnejo prebivalce barakarskih naselij v slabše življenjske razmere, povečujejo brezdomstvo in socialno nestabilnost. Namesto da bi oblasti zagotovile cenovno dostopna stanovanja, še naprej rušijo neformalna naselja, kar poslabša stanovanjsko krizo v Lagosu.

9. Omejeno politično zastopstvo in socialna izključenost

Prebivalci slumov v Lagosu se pogosto soočajo s politično marginalizacijo in pomanjkanjem zastopanosti v procesih odločanja. Številni politiki se s skupnostmi barakarskih naselij ukvarjajo samo med volilnimi obdobji, po njih pa ne obravnavajo svojih skrbi.

Zaradi nizkega ekonomskega statusa so prebivalci slumov pogosto prezrti v urbanističnih razvojnih načrtih, zaradi česar nimajo dostopa do infrastrukture, storitev in osnovnih pravic. Brez močnega glasu v vladnih politikah ostajajo prebivalci slumov ujeti v revščino in slabe življenjske razmere.

Možne rešitve za Izzivi in Slumi v Lagosu

Lagos, komercialna prestolnica Nigerije, je eno najbolj gosto poseljenih mest v Afriki z več kot 20 milijoni prebivalcev. Hitra urbanizacija je povzročilo širjenje slumov, kjer več kot 60 % prebivalcev živi v neformalnih naseljih brez ustrezne infrastrukture, sanitarij ali varnosti.

Revna naselja, kot so Makoko, Ajegunle, Ilaje in Bariga, trpijo zaradi prenaseljenosti, poplav, brezposelnosti, kriminala in pomanjkanja osnovnih storitev, kot so čista voda, zdravstvena oskrba in izobraževanje. Kljub prizadevanjem vlade za posodobitev Lagosa se prebivalci slumov še naprej soočajo s težkimi življenjskimi razmerami.

Reševanje teh vprašanj zahteva celovite, trajnostne in vključujoče rešitve, ki izboljšujejo stanovanja, infrastrukturo, varnost, zaposlovanje in upravljanje. Raziščimo učinkovite rešitve za preoblikovanje slumov Lagosa v varne, produktivne in trajnostne skupnosti.

• Razvoj cenovno ugodnih stanovanj
• Izboljšana infrastruktura za vodo, sanitarije in higieno (WASH).
• Ukrepi za odpornost na poplave in podnebje
• Gospodarsko opolnomočenje in ustvarjanje delovnih mest
• Krepitev varnosti in kazenskega pregona
• Dostop do kakovostnega izobraževanja in zdravstvenega varstva
• Vključujoče urbanistično načrtovanje in upravljanje

1. Razvoj cenovno dostopnih stanovanj

1.1. Stanovanjske pobude, ki jih vodi vlada

Eden največjih izzivov v slumih Lagosa je pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj. Številni prebivalci slumov živijo v začasnih zavetiščih, ker si ne morejo privoščiti ustreznega stanovanja. Vlada bi morala dati prednost gradnji nizkocenovnih stanovanj za osebe z nizkimi dohodki.

Ključne strategije:

• Javno-zasebna partnerstva (JZP): Vlada lahko sodeluje z zasebnimi razvijalci za financiranje in gradnjo cenovno dostopnih stanovanjskih projektov.
• Subvencionirani stanovanjski programi: Vlada lahko zagotovi finančno pomoč prebivalcem barakarskih naselij pri pridobivanju dostojnih domov.
• Hipotekarne reforme: Vzpostavitev hipotekarnih načrtov z nizkimi obrestmi za osebe z nizkimi dohodki lahko naredi lastništvo stanovanja bolj dostopno.

1.2. Nadgradnja obstoječih barakarskih naselij

Namesto rušenja barakarskih naselij lahko nadgradnja obstoječih struktur z boljšimi materiali, izboljšano drenažo in sanitarijami izboljša življenjske razmere, ne da bi prebivalce preseljevali.

Ključne strategije:

• Okrepitev revnih stanovanj s trajnimi materiali.
• Uvedba predpisov o coniranju in urbanističnem načrtovanju za izboljšanje infrastrukture.
• Vzpostavitev skupnostnih zemljiških skladov, kjer so prebivalci solastniki in upravljajo svoje nepremičnine.

1.3. Navpične stanovanjske rešitve

Zaradi omejenega zemljišča v Lagosu je vertikalno stanovanje (cenovno ugodna stanovanja v visokih stolpnicah) praktična rešitev. Z razvojem večnadstropnih stavb z dostopno najemnino lahko več ljudi živi v strukturiranem, načrtovanem okolju.

2. Izboljšana infrastruktura za vodo, sanitarije in higieno (WASH).

2.1. Zagotavljanje dostopa do čiste vode

Številni prebivalci slumov se zanašajo na onesnažene vodne vire, kar povzroča izbruhe bolezni, ki se prenašajo z vodo.

Rešitve:

• Razširitev cevovodnih vodovodnih omrežij za doseganje neformalnih naselij.
• Vzpostavitev komunalnih vrtin in čistilnih naprav.
• Zagotavljanje subvencij za vodo za zagotovitev cenovne dostopnosti.

2.2. Izboljšanje sanitarnih prostorov

Večina barakarskih naselij nima ustreznih stranišč, kar vodi do odprtega iztrebljanja in onesnaževanja okolja.

Ključne rešitve:

• Izgradnja javnih sanitarij in čistilnih naprav.
• Spodbujanje okolju prijaznih sanitarnih sistemov, kot so biodigesterji.
• Izvajanje programov zbiranja in recikliranja odpadkov.

2.3. Ravnanje z odpadki in recikliranje

Lagos vsak dan ustvari na tisoče ton odpadkov, večina jih konča v slumih.

Rešitve:

• Vzpostavitev zbirališč odpadkov in reciklažnih centrov.
• Izvajanje programov za pretvorbo odpadkov v energijo za pretvorbo odpadkov v električno energijo.
• Spodbujanje pobud za ravnanje z odpadki, ki jih vodi skupnost.

3. Ukrepi za odpornost na poplave in podnebje

3.1. Izboljšanje drenažnih sistemov

Številna sluma se nahajajo na nižinskih območjih, ki so izpostavljena poplavam. Slabi drenažni sistemi težavo še poslabšajo.

Ključne rešitve:

• Razširitev in vzdrževanje odtočnih kanalov.
• Izgradnja sistemov za upravljanje padavinske vode.
• Izvajanje ohranjanja mokrišč za absorbiranje odvečne deževnice.

3.2. Selitev z območij z visokim tveganjem

Nekatera revna naselja, zlasti obrežne skupnosti, so izpostavljena izrednemu tveganju poplav.

Rešitve:

• Zagotavljanje alternativnih območij preselitve za prebivalce.
• Ponudba nadomestil in stanovanjskih možnosti za preseljene družine.
• Vzpostavljanje plavajočih domov na območjih, kot je Makoko, po navdihu uspešnih modelov na Nizozemskem.

4. Gospodarsko opolnomočenje in ustvarjanje delovnih mest

4.1. Programi usposabljanja in zaposlovanja

Številni prebivalci slumov delajo v neformalnih sektorjih z nizkimi dohodki in brez varnosti zaposlitve.

Rešitve:

• Vzpostavitev centrov za poklicno usposabljanje za veščine, kot so mizarstvo, krojenje in IKT.
• Spodbujanje razvoja malega gospodarstva z mikroposojili.
• Partnerstvo z industrijami za ustvarjanje vajeniških programov.

4.2. Podpora neformalnemu gospodarstvu in podjetništvu

Večina prebivalcev slumov je odvisnih od neformalnih podjetij, ki nimajo državne podpore.

Rešitve:

• Legalizacija in ureditev ulične prodaje in neformalnih trgov.
• Zagotavljanje dostopa do poslovnih posojil in usposabljanja za finančno opismenjevanje.
• Ustanavljanje zadrug za male podjetnike.

5. Krepitev varnosti in kazenskega pregona

5.1. Policijske pobude v skupnosti

Kriminal in negotovost sta zaradi nasilja skupin, ropov in zlorabe mamil glavni problem v slumih Lagosa.

Rešitve:

• Vzpostavitev skupnostnih policijskih enot, ki tesno sodelujejo s prebivalci.
• Izvajanje programov za reševanje konfliktov za zmanjšanje nasilja skupin.
• Zagotavljanje programov opolnomočenja mladih za odvračanje od kriminalnih dejavnosti.

5.2. Ulična razsvetljava in nadzor

Slabo osvetljena območja povečujejo stopnjo kriminala ponoči.

Rešitve:

• Namestitev uličnih svetilk na sončno energijo v slumih.
• Nastavitev nadzornih skupin skupnosti.
• Uporaba CCTV nadzora na območjih z visokim kriminalom.

6. Dostop do kakovostnega izobraževanja in zdravstvenega varstva

6.1. Širjenje izobraževalnih možnosti

Mnogi otroci v slumih zaradi finančnih omejitev ne morejo obiskovati šole.

Rešitve:

• Zagotavljanje brezplačnega ali subvencioniranega izobraževanja.
• Vzpostavitev skupnostnih učnih centrov.
• Uvajanje poklicnega usposabljanja za izvenšolsko mladino.

6.2. Izboljšanje dostopa do zdravstvene oskrbe

Veliko barakarskih naselij nima ustreznih zdravstvenih ustanov, kar vodi do visoke stopnje umrljivosti dojenčkov in izbruhov bolezni.

Rešitve:

• Gradnja centrov primarne zdravstvene oskrbe v barakarskih skupnostih.
• Uvajanje mobilnih klinik za programe zdravstvene pomoči.
• Subvencioniranje osnovnih zdravil in cepiv za družine z nizkimi dohodki.

7. Vključujoče urbanistično načrtovanje in upravljanje

7.1. Participativni urbani razvoj

Prebivalci slumov so pogosto izključeni iz urbanističnih odločitev.

Rešitve:

• Vključevanje lokalnih skupnosti v odločanje.
• Izvajanje projektov posodabljanja slumov namesto prisilnih izselitev.
• Priznavanje pravic posesti zemljišč za prebivalce slumov.

7.2. Protikorupcijski ukrepi v stanovanjski in zemljiški administraciji

Korupcija pri dodeljevanju zemljišč prebivalcem slumov preprečuje dostop do zakonitih stanovanj.

Rešitve:

• Krepitev institucij upravljanja zemljišč.
• Povečanje preglednosti pri transakcijah z zemljišči.
• Uveljavljanje politik proti prilaščanju zemlje.

zaključek

Hitro širjenje barakarskih naselij v Lagosu predstavlja pomembne socialne, gospodarske in okoljske izzive. Prebivalci slumov se soočajo z neustreznimi stanovanji, slabimi sanitarnimi razmerami, poplavami, brezposelnostjo, negotovostjo in pomanjkanjem dostopa do osnovnih storitev.

Vendar pa reševanje izzivov revnih četrti Lagosa zahteva večplastne, trajnostne in vključujoče rešitve. Cenovno dostopna stanovanja, izboljšane sanitarne razmere, nadzor nad poplavami, gospodarsko opolnomočenje, varnost, izobraževanje in zdravstveno varstvo je treba obravnavati skupaj.

Vladne politike, naložbe zasebnega sektorja in sodelovanje skupnosti so ključni za preoblikovanje barakarskih naselij v trajnostne mestne skupnosti. Namesto da bi slume gledali kot na ovire, jih je treba videti kot priložnosti za inovacije, rast in vključujoč razvoj.

S pravimi strategijami lahko Lagos preide iz širjenja barakarskih naselij v vzorčno mesto za urbano prenovo, ki zagotavlja, da vsak prebivalec uživa varno, zdravo in uspešno okolje.

Priporočila

• 4 vzroki za onesnaževanje okolja v Nigeriji
  .
• 10 najboljših naravnih virov v Nigeriji
  .
• Top 8 vzrokov za onesnaževanje zraka v Nigeriji
  .
• Top 16 vzrokov za onesnaževanje vode v Nigeriji
  .
• Seznam okoljskih agencij v Nigeriji – posodobljen