Med najbolj nevarnimi okoljske katastrofe v sodobni zgodovini so razlitja kemikalij. Te nesreče razkrivajo znatne pomanjkljivosti v industrijskih postopkih in zakonodaji, ki ogrožajo tako človeška življenja kot okolje. Zaradi nekaterih najpomembnejših razlitij kemikalij v zgodovini so bili vzpostavljeni strožji okoljski predpisi in varnejše industrijske prakse.
V tem članku so predstavljena najpomembnejša kemična razlitja v zgodovini, njihovi učinki in pomembne lekcije, ki so jih dala svetu.
Kazalo
15 nevarnih kemičnih razlitij v zgodovini
Spodaj je podana razlaga, kako je vsako od zgodovinskih razlitij kemikalij na seznamu spremenilo naše dojemanje okoljske varnosti.
- Tragedija s plinom v Bhopalu – Indija (1984)
- Katastrofa z dioksinom Seveso – Italija (1976)
- Razlitje nafte na ploščadi Deepwater Horizon – Mehiški zaliv (2010)
- Kriza strupenih odpadkov v kanalu Love – ZDA (1970. leta)
- Sandozovo kemično razlitje – Švica (1986)
- Razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez – Aljaska, ZDA (1989)
- Černobilska jedrska nesreča – Ukrajina (1986)
- Eksplozija v pristanišču Tianjin – Kitajska (2015)
- Razlitje premogovega pepela iz Kingstona – ZDA (2008)
- Razlitje cianida v mestu Baia Mare – Romunija (2000)
- Eksplozija podjetja West Fertiliser Company – ZDA (2013)
- Eksplozija v petrokemični elektrarni Jilin – Kitajska (2005)
- Lac-Mégantic Rail Disaster – Kanada (2013)
- Razlitje prestižne nafte – Španija (2002)
- Razlitje kemikalij v reki Elk – ZDA (2014)
1. Tragedija s plinom v Bhopalu – Indija (1984)
Tragedija s plinom v Bhopalu je še vedno najsmrtonosnejša industrijska tragedija, v kateri je bilo ubitih več kot 15,000 ljudi, 500,000 pa jih je prizadelo puščanje metil izocianata (MIC) v obratu za pesticide podjetja Union Carbide. Razkrila je očitno neupoštevanje varnostnih postopkov, nezadosten odziv na izredne razmere in podpovprečen regulativni nadzor.
Zaradi svetovnega ogorčenja so bili sprejeti strožji predpisi o kemijski varnosti, vključno s spremembami ameriškega zakona o nadzoru strupenih snovi in mednarodnih sporazumov, kot so pogodbe ZN o kemijski varnosti. Da bi se izognili katastrofalni škodi za ljudi in okolje, je bil poudarjen pomen odgovornosti podjetij, pripravljenosti skupnosti in strogih postopkov industrijske varnosti.
2. Katastrofa zaradi dioksina Seveso – Italija (1976)
Med nesrečo v Sevesu se je iz kemičnega obrata razlil TCDD, zelo strupen dioksin, kar je povzročilo prirojene malformacije, težave z zdravjem ljudi in smrtnost goveda. Katastrofa je jasno pokazala tveganja nenadzorovane kemične proizvodnje in slabega obvladovanja tveganj.
Zgodovinska direktiva EU Seveso, ki zahteva oceno tveganja, varnostne postopke in načrte za izredne razmere za industrijske obrate, ki ravnajo z nevarnimi snovmi, je bila neposredna posledica tega. Zaradi te tragedije se je spremenil način, kako svet pristopa k varnosti kemičnih obratov in zaščiti skupnosti v bližini industrijskih območij.
3. Razlitje nafte na ploščadi Deepwater Horizon – Mehiški zaliv (2010)
Med nesrečo na ploščadi Deepwater Horizon je izteklo 210 milijonov galon surove nafte, kar je uničilo obalna podjetja in morske habitate. To je opozorilo na nevarnosti globokomorskega vrtanja in pomanjkanje ustreznih varnostnih protokolov v naftni industriji.
Zaradi nesreče so bili sprejeti strožji ameriški zakoni o vrtanju na morju, vključno z izboljšanimi standardi za preprečevanje izbruhov in postopki za odzivanje na razlitja. Poleg tega je sprožila mednarodne razprave o okoljski odgovornosti, kar je privedlo do boljše pripravljenosti na razlitja nafte in prizadevanj za obnovljiva energija zmanjšati odvisnost od nevarnih fosilna goriva.
4. Kriza strupenih odpadkov v kanalu Love – ZDA (1970. leta)
Med katastrofo v kanalu Love so odkrili sosesko, zgrajeno na 20,000 tonah strupenih odpadkov, kar je povzročilo velike selitve in zdravstvene težave, kot so prirojene nepravilnosti. Nevarnosti nenadzorovanega odlaganja smeti so bile jasno razkrite zaradi javnega ogorčenja in aktivizma na lokalni ravni.
Posledično je bil leta 1980 sprejet zakon o superfundu (CERCLA), ki je ameriški agenciji za varstvo okolja (EPA) dal pooblastilo za čiščenje nevarnih območij in preganjanje onesnaževalcev. Love Canal je postal predstavnik okoljske pravičnosti, saj je poudarjal pomen dajanja zdravja skupnosti pred komercialno ugodnostjo.
5. Razlitje kemikalij Sandoz – Švica (1986)
Ribe so poginile, voda v več državah pa je bila onesnažena, ko so se pesticidi in živo srebro med požarom v skladišču v obratu Sandoz izpustili v reko Ren. Ranljivosti v čezmejnem prometu upravljanje z okoljem in skladiščenje kemikalij je bilo razkrito zaradi puščanja.
To je sprožilo svetovno sodelovanje pri upravljanju porečij in strožje evropske zakone o skladiščenju nevarnih snovi. Da bi preprečili in zmanjšali čezmejne onesnaževanje vode, je incident jasno pokazal potrebo po močnih sistemih za odzivanje v sili in spremljanju.
6. Razlitje nafte pri tankerju Exxon Valdez – Aljaska, ZDA (1989)
Ribištvo in živali so bile hudo poškodovane, ko je zaradi nesreče tankerja Exxon Valdez v zaliv Prince William Sound izteklo 11 milijonov galon surove nafte. To je razkrilo pomanjkljivosti pri odzivanju na razlitja, usposabljanju posadke in varnosti tankerjev.
UZakon ZDA o onesnaževanju z nafto iz leta 1990, ki je zahtevala tankerje z dvojnim trupom, izboljšane postopke posadke in temeljite načrte za odzivanje na razlitja, je bila neposredna posledica tragedije. Povečala je ozaveščenost o nevarnostih, povezanih s prevozom nafte na svetovni ravni, kar je privedlo do napredka na področju varstva okolja in pomorske varnosti.
7. Černobilska jedrska nesreča – Ukrajina (1986)
Čeprav je šlo v bistvu za jedrsko nesrečo, je uhajanje radioaktivnih izotopov v Černobilu imelo znaten vpliv na kemijsko varnost in okolje. Razkrilo je pomanjkljivosti v postopkih jedrske varnosti in povzročilo obsežno ekološko škodo in zdravstvene težave.
Zaradi nesreče so se predpisi o jedrski energiji spremenili po vsem svetu, kar je povzročilo povečane varnostne zahteve in svetovni nadzor s strani organizacij, kot je IAEA. Za nadzor izpustov nevarnih snovi je bila poudarjena tudi potreba po odprtosti, pripravljenosti na izredne razmere in stalnem spremljanju okolja.
8. Eksplozija v pristanišču Tianjin – Kitajska (2015)
Neustrezno skladiščenje natrijevega cianida in amonijevega nitrata je prispevalo k eksploziji v Tianjinu, ki je onesnažila območje in terjala 173 življenj. Razkrila je slabo obveščanje o tveganjih in ohlapno izvrševanje zakonov o skladiščenju kemikalij. Kitajska je v odgovor poostrila predpise o ravnanju z nevarnimi snovmi in njihovem skladiščenju ter uvedla obsežne spremembe.
Katastrofa je vplivala na mednarodne standarde kemijske varnosti, saj je poudarila nujnost temeljitih inšpekcijskih pregledov, odprtih popisov kemikalij in urbanističnega načrtovanja, ki preprečuje vstop nevarnih objektov v naseljena območja.
9. Razlitje premogovega pepela iz Kingstona – ZDA (2008)
Nesreča v Kingstonu je onesnažila vodne poti in zemljišča z več kot 1 milijardo galon premogovega pepela, ki je vseboval svinec, živo srebro in arzen. Razkrila je nevarnosti, ki jih skladiščenje premogovega pepela in neustrezen nadzor predstavljata za okolje.
Zaradi incidenta je bila ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) prisiljena oblikovati strožje smernice za odlaganje premogovega pepela, vključno z zahtevami glede zadrževanja in spremljanja. Prav tako je spodbudila boljše ravnanje z odpadki in okoljsko odgovornost z opozarjanjem na skrita tveganja, ki jih predstavljajo industrijski odpadki.
10. Razlitje cianida Baia Mare – Romunija (2000)
V nesreči v Baia Mare se je v Donavo iz rudnika zlata razlil cianid, ki je uničil vodno življenje v več državah. To je opozorilo na nevarnosti, ki jih rudarstvo predstavlja za okolje, in na neustrezen nadzor nad odpadki.
Strožja evropska rudarska zakonodaja in okvirna direktiva EU o vodah, ki daje prednost kakovosti vode in čezmejnemu sodelovanju, sta bili posledica katastrofe. Da bi se izognili ekološkim katastrofam, povezanim z rudarstvom, je bila poudarjena potreba po temeljitih ocenah vplivov na okolje in strategijah za odzivanje na izredne razmere.
11. Eksplozija v podjetju West Fertiliser Company – ZDA (2013)
Eksplozija amonijevega nitrata v zahodnem Teksasu, v kateri je bilo ranjenih na stotine ljudi, 15 pa jih je umrlo, je razkrila neustrezno razumevanje lokalnih nevarnosti s strani skupnosti in ohlapne predpise o skladiščenju gnojil.
V Združenih državah Amerike je privedla do sprememb, vključno s strožjimi predpisi za shranjevanje kemikalij in okrepljenim poročanjem v skladu z Zakonom o načrtovanju ob izrednih razmerah in pravici skupnosti do obveščenosti. Da bi zaščitili skupnosti pred nevarnostmi industrijskih kemikalij, je tragedija poudarila nujnost odprtosti, lokalne priprave na izredne razmere in regulativnega nadzora.
12. Eksplozija v petrokemični elektrarni Jilin – Kitajska (2005)
Štiri milijone ljudi je izgubilo dostop do vode, ko sta se benzen in nitrobenzen med eksplozijo v Jilinu razlila v reko Songhua. To je razkrilo slab nadzor Kitajske nad kemičnimi obrati in njene pozne odnose z javnostmi.
Strožji okoljski zakoni, boljše spremljanje vode in večja odprtost kitajske kemične industrije so bili posledica tragedije. Za obvladovanje obsežnega onesnaženja vode zaradi industrijskih katastrof je opozorila na nujnost mehanizmov hitrega odzivanja in mednarodnega sodelovanja.
13. Lac-Mégantic Rail Disaster – Kanada (2013)
V tragediji v Lac-Méganticu je bilo mesto uničeno, 47 ljudi pa je umrlo, ko je eksplodiral iztirjeni vlak, ki je prevažal surovo nafto. Detonacija je razkrila nevarnosti, povezane s prevozom nevarnih snovi po železnici, pa tudi nezadosten nadzor.
V ZDA in Kanadi so bili uvedeni strožji zakoni o varnosti v železniškem prometu, kot so izboljšane zasnove cistern in povečan nadzor. Za zmanjšanje tveganj, povezanih s pošiljkami nevarnih snovi, je nesreča poudarila potrebo po strogih postopkih varnosti v prometu in pripravljenosti skupnosti.
14. Razlitje prestižne nafte – Španija (2002)
Iz tankerja Prestige se je razlilo 63,000 ton težkega kurilnega olja, ki je onesnažilo francosko in špansko obalo. To je jasno pokazalo na nevarnosti zastarelih tankerjev z enojnim trupom in nezadostnega pomorskega nadzora. Posledica tragedije so bili strožji zakoni o pomorski varnosti in hitrejše prepovedi EU za tankerje z enojnim trupom.
Poleg tega je sprožil napredek pri odzivanju na razlitje nafte po vsem svetu in opozoril na nujnost mednarodnega sodelovanja za zaščito obalnih ekosistemov pred pomorskimi nesrečami.
15. Razlitje kemikalij v reki Elk – ZDA (2014)
Pitna voda 300,000 prebivalcev Zahodne Virginije je bila onesnažena zaradi nesreče MCHM v reki Elk, ki je razkrila neustrezen nadzor nad kemikalijami za predelavo premoga in ohlapne omejitve glede rezervoarjev za shranjevanje. Zaradi tega so Združene države Amerike okrepile postopke inšpekcijskih pregledov rezervoarjev in okrepile Zakon o varni pitni vodi.
Katastrofa je sprožila pozive k strožjemu industrijskemu nadzoru za zaščito javnega zdravja z večjo ozaveščenostjo javnosti o potrebi po ohranjanju vodnih virov in potrebi po odprtosti pri uporabi kemikalij.
Pogosta vprašanja o 15 nevarnih kemičnih razlitjih v zgodovini
1. Katero je bilo najsmrtonosnejše razlitje kemikalij v zgodovini?
Naš Katastrofa v Bhopalu v Indiji je najsmrtonosnejši, saj je zaradi izpostavljenosti plinu metil izocianatu umrlo več kot 15,000 ljudi.
Kaj je spremenilo razlitje Exxon Valdeza?
To je privedlo do Zakon o onesnaževanju z nafto iz leta 1990, izboljšanje odzivanja na razlitja in zahtev za tankerje z dvojnim trupom v ZDA
Kako razlitja kemikalij vplivajo na okolje?
Onesnažujejo zemljo, zrak in vodo, uničujejo habitate in lahko povzročijo dolgoročne zdravstvene učinke pri ljudeh in prostoživečih živalih.
