10 pogostih okoljskih vprašanj v Egiptu

Glede na pričakovani porast vročinskih valov, prašnih neviht, neviht ob sredozemski obali in ekstremnih vremenskih pojavov, Egipt je izjemno občutljiv na podnebne spremembe.

V zadnjih 30 letih so se pojavili dokazi o močnejšem segrevanju, pri čemer so se povprečne letne temperature vsako desetletje dvignile za 0.53 stopinje Celzija. Podnebne skrbi v državi vplivajo in bodo še naprej vplivale na današnje mlajše generacije.

Na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji so naraščajoče temperature in hude vremenske razmere povzročile katastrofalne izgube v več državah.

Egipt je še posebej dovzeten za suše, dvig morske gladine, pomanjkanje vodein drugi negativni učinki podnebnih sprememb. Obalna mesta, turizem in kmetijstvo bodo še posebej ranljivi, če se ne bodo prilagodili.

Egipt je še posebej dovzeten za dezertifikacija, povišana slanost tal, vročinski valovi, dvig morske gladine in zadrževanje padavin. kar ima za posledico potencialno katastrofalne učinke na prehransko varnost, gospodarstvo ter splošno zdravje in dobro počutje prebivalstva.

Egipt se sooča s številnimi okoljskimi izzivi, kot so neustrezno ravnanje z odpadki, onesnaženost zraka, pomanjkanje vode, uničenje starodavnih najdišč in skrbi za dobro počutje živali.

Pogosta okoljska vprašanja v Egiptu

  • Omejitve pri delovanju okoljskih skupin
  • Onesnaženje zraka
  • Zvočno onesnaženje
  • Mikrobiološka bolezen
  • Onesnaževanje vode
  • Poseg v vodo
  • Odlaganje odpadkov
  • Razvoj
  • Urbanizacija
  • Promet

1. Omejitve pri delovanju okoljskih skupin

Zmogljivost okoljevarstvenih organizacij za vodenje neodvisne politike, lobiranja in terenskega dela – kar je ključnega pomena za varovanje naravnega okolja v Egiptu – je močno omejila egiptovska vlada.

Te omejitve ogrožajo sposobnost Egipta, da izpolni svoje zaveze glede okoljskih in podnebnih ukrepov, hkrati pa kršijo svobodo zbiranja in združevanja.

Lokalne okoljevarstvene skupine so bile onemogočene zaradi samovoljnega financiranja, raziskav in registracijskih ovir, ki jih je uvedla egiptovska vlada, kar je nekatere aktiviste pognalo tudi v izgnanstvo, druge pa odvrnilo od prevzemanja ključnega dela.

Egiptovske okoljevarstvene skupine se srečujejo z vse večjimi težavami pri pridobivanju denarja, pritiskom državnih organov in v določenih situacijah s težavami pri pridobivanju priznanja nevladnih organizacij.

Za izvajanje terenskega dela, zbiranje vzorcev, uvoz opreme ipd. je treba pridobiti številna dodatna dovoljenja tudi po ustanovitvi skupine.

V mnogih regijah, Egiptovski predpisi določajo obmejna ozemlja zelo široko, ki sega na stotine kilometrov pred dejansko mednarodno mejo.

Zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2019 prepoveduje kakršno koli dejavnost, ki je ocenjena kot »politična«, in zahteva odobritev vlade, preden lahko skupine objavijo izsledke kakršnih koli študij ali raziskav (brez navedbe, kaj pomeni politično).

Poleg tega zakonodaja iz leta 2019 brez predhodne pridobitve dovoljenja vlade prepoveduje »kakršno koli dejavnost, ki zahteva licenco vladnega organa«.

Na primer, tudi s kvaziprofesionalno opremo, kot so luči ali odsevna orodja, je nezakonito fotografirati na ulici ali javnem mestu brez licence.

Brez dovoljenja »pristojnega organa« fotografiranje ni dovoljeno znotraj ali zunaj katere koli vladne zgradbe.

2. Onesnaženje zraka

Vsa primarna onesnaževala zraka v Kairu imajo koncentracije, ki se »približajo ali presegajo ravni, ki ogrožajo javno zdravje«.

  • Delcev
  • Svinec
  • Ozon

1. Delcev

Kairo ima največje količine trdnih delcev med vsemi večjimi mesti na svetu, kar pet- do desetkrat presega zdravstvena merila. Trdni delci so glavni vir onesnaževanja zraka v Kairu.

Medtem ko so kurjenje smeti na prostem, motorna vozila ter naravno prisotni pesek in prah nekateri drugi viri trdnih delcev, k temu verjetno največ prispeva industrija.

Skoraj nemogoče bi bilo odstraniti vse nenaravne onesnaževalce iz kairskega zraka zaradi njegovega puščavskega okolja. Vendar bi s tem preprečili 90–270 milijonov dni omejene dejavnosti in 3,000–16,000 smrtnih žrtev letno.

2. Svinec

V poročilu, predloženem USAID, je svinec naveden kot glavni onesnaževalec v "vseh medijih", kar vključuje hrano, vodo in zrak. Čeprav so avtomobili in talilnice svinca glavni viri onesnaženja s svincem v zraku, lahko svinec vstopi tudi v vodne sisteme, tla in hrano.

Čeprav so v nekaterih predelih Kaira koncentracije svinca v zraku višje od priporočenih, bi moralo ljudi skrbeti svinec, ki ga imajo prebivalci Kaira v krvi zaradi nenehne izpostavljenosti medijem.

V Kairu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila povprečna raven svinca v krvi za odrasle približno 1980 ug/dl, nekoliko nižja za ženske in približno 30 ug/dl za otroke. Vendar pa so ravni svinca v krvi prebivalcev Kaira, ki živijo blizu topilnic, v povprečju več kot 22 ug/dl, medtem ko so ravni svinca v talilnicah v povprečju znašale 50 ug/dl.

Povprečje 30 ug/dl za celoten Kairo je šest- do sedemkrat višje od ravni, ugotovljene pri odraslih in otrocih v Ameriki.

Izguba 4.25 točke IQ na otroka, povečana umrljivost dojenčkov zaradi visokih ravni svinca v materini krvi in ​​med 6,000 in 11,000 prezgodnjih smrti letno so vsi učinki teh ravni svinca v krvi na zdravje.

»Vsebnost svinca v prahu na igriščih v Kairu pogosto presega ameriški standard za sanacijo onesnaženih tal na opuščenih odlagališčih nevarnih odpadkov,« navaja poročilo, predloženo USAID.

3. Ozon

Pri intenzivni vadbi so zdravi ljudje izpostavljeni velikim količinam ozon imajo simptome, vključno s kašljem in nelagodjem v prsnem košu zaradi draženja pljuč in oslabljenega delovanja pljuč.

Takšni simptomi se lahko začnejo pojavljati pri astmatikih pri veliko nižjih koncentracijah. "Večina prebivalcev Kaira enkrat do nekaj dni na leto doživi blage neugodne simptome, ki jih povzroča ozon," piše v dokumentu, predloženem USAID.

3. Onesnaževanje s hrupom

24-urna metropola Kairo se sooča z zaskrbljujočo ravnjo hrupa, od poročnih zabav do hupanja avtomobilov, kar povzroča zdravstvene težave.

Glede na študijo Egiptovskega nacionalnega raziskovalnega centra (NRC) iz leta 2007: "V Kairu je presenetljivo, da so ravni hrupa na različnih ulicah ob različnih urah dneva precej višje od omejitev, ki jih je določila Agencija za varstvo okolja (EPA)."

Živeti v središču mesta je kot bi ves dan preživeli v tovarni, kjer je raven hrupa v povprečju 90 dB in nikoli ne pade pod 70 dB. Obremenjevanju s hrupom lahko pripišemo številne zdravstvene težave.

4. Mikrobiološka bolezen

Med mikrobiološkimi boleznimi, ki prevladujejo v Kairu, so tifus, infekcijski hepatitis in driske. Te bolezni predstavljajo eno od desetih smrtnih žrtev v splošni populaciji in do tri od desetih pri majhnih otrocih.

Okoljske spremenljivke vplivajo tudi na pojav številnih bolezni, čeprav imajo pomembno vlogo neokoljski dejavniki, kot sta stradanje in neustrezna gospodinjska higiena.

Zagotavljanje dovolj vode v stanovanjih za umivanje in druge higienske prakse ter zagotavljanje sanitarij in zadostne količine kanalizacije v vsakem stanovanju sta dva okoljska posega, ki bi lahko bistveno zmanjšala razširjenost parazitskih in nalezljivih bolezni.

5. Onesnaževanje vode

Ko Nil vstopi v Kairo, je precej čist. Vendar se razmere spremenijo navzdol, ko Kairo "izvozi" svoje industrijskih in gospodinjskih odpadkov proti severu. Kairska temeljito obdelana pitna voda naj bi bila precej varna pri izviru.

Toda kairska voda lahko pobere veliko nečistoč, ko gre skozi mestne cevi in ​​gre od pipe do mize.

6. Vdor vode

Drugo okoljsko vprašanje, s katerim se soočajo tisti, ki so zadolženi za varovanje starodavnih zakladov Egipta, je dvig morske gladine.

Sredozemsko obalno mesto Rosetta, kjer so odkrili Rosettski kamen, bo lahko na primer čez nekaj desetletij pod vodo, če sprememba podnebja se ne obravnava globalno.

Ena od lokacij, ki je v neposredni nevarnosti uničenja, je Abu Mena, zgodnjekrščansko mesto, ki je bilo leta 1979 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Običajno suha in krhka glina, ki podpira zgradbe v Abu Meni, je bila zaradi prizadevanj poplavljena. v zadnjih desetletjih ponovno pridobiti zemljo za kmetijsko rabo.

Po podatkih Unesca se je zaradi rušenja številnih cistern, raztresenih po mestu, zrušilo več prekrivnih struktur. Na severozahodu mesta so se odprle velike podzemne jame.

Oblasti so morale preprečiti dostop do nekaterih najbolj ranljivih zgradb, kot je grobnica svetnika v kripti Abu Mene, tako da so njihove baze napolnile s peskom zaradi izjemne nevarnosti propada.«

7. Odlaganje odpadkov

približno dve tretjini trdnih odpadkov proizvedeno v Kairu zbirajo občinski smetarji in tradicionalni zbiralci smeti, znani kot zabbalin.

Preostala tretjina pa je še vedno brezdomcev, predvsem v revnih območjih. Podobne razmere lahko najdemo v številnih mestih držav v razvoju, kjer se med 25 % in 50 % trdnih odpadkov ne zbere.

Ker nepobrani odpadki privabljajo podgane, muhe in druga bitja, ki lahko širijo nalezljive bolezni, predstavljajo tveganje za javno zdravje. Trdni odpadki bi lahko bili za same smetarje veliko večje tveganje za zdravje.

Trdni odpadki, medicinski odpadki, in druge nevarnih odpadkov najdejo pot do skupnosti Zabbalin, kjer lahko ljudje na primer vidijo otroke, kako razstavljajo uporabljene brizge.

8. Razvoj

Oboje je poslabšalo propadanje lokacije urbana širitev in turizem, zlasti na območju širšega Kaira.

Največja grožnja spomenikom na planoti Giza v zadnjih 25 letih je izhajala iz razvoja in je obvoznica, ki je bila predvidena v glavnem načrtu za širši Kairo iz leta 1984.

Namen ceste je bil ublažiti prometne zastoje v Kairu. Piramide, Sfinga in več manj znanih starin se nahajajo na planoti, kjer je bilo ugotovljeno, da seka čez več zaščitenih območij.

Unesco je umaknil piramide s seznama svetovne dediščine, da bi pritisnil na egiptovsko vlado, naj spremeni načrte za obvoznico, saj so nasprotovali predvideni južni poti ceste, ki bi potekala skozi nekropolo.

Vlada je bila prisiljena ponovno razmisliti o trasi avtoceste zaradi zadrege in pomanjkanja sredstev, ki sta nastala zaradi nezadovoljstva, piramide pa so bile pozneje priznane kot svetovna dediščina.

Kairo že vrsto let vdira na planoto Giza. Zaradi eksplozije prebivalstva stran od piramid je trenutno le nekaj sto jardov vrednih stanovanj.

9. Urbanizacija

Z več kot 104 milijoni ljudi je Egipt najbolj naseljena država na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike (MENA).

Ker velike puščave sestavljajo večino ozemlja Egipta, 43.1 % prebivalstva države živi v mestih okoli Nila ali Sredozemskega morja, kot so Kairo, Aleksandrija ali Asuan.

Kairo z 12.3 milijona prebivalcev ni le največja metropola v arabskem svetu, ampak je tudi ena najbolj gosto naseljenih.

Po podatkih CAPMAS iz leta 2012 je bila gostota mestnega prebivalstva kairske vlade 45,000 ljudi na kvadratni kilometer ali 117,000 ljudi na kvadratno miljo. To je gostota Manhattna, pomnožena z 1.5.

Gostota prebivalstva je bila glavni cilj vladne politike, saj naj bi bila glavni vzrok številnih socialnih, gospodarskih in okoljski problemi, vključno z onesnaženostjo zraka in hrupom, gostim prometom, neustreznimi stanovanji in slabim javnim zdravjem.

10. Promet

Večje območje podzemne železnice v Kairu je razvpito po grozljivih stopnjah prometnih zastojev. Po podatkih Svetovne banke vsako leto v prometnih nesrečah umre najmanj 1,000 ljudi, od tega polovica pešcev.

Medtem ko je v avtomobilskih nesrečah poškodovanih dodatnih 4,000 Egipčanov. V nekaterih mestih, na primer v New Yorku, letno poročajo o manj kot 300 smrtnih žrtvah prometnih nesreč.

Povečanje prometa zdaj škodi tako gospodarskemu napredku kot javni varnosti. Povprečni čas vožnje je 37 minut, povprečna prometna hitrost pa manj kot 10 km/h. Posledica tega je, da zastoji omejujejo produktivnost in učinkovitost mesta.

To je povzročilo znatne gospodarske posledice, ki Egipt letno stanejo 8 milijard dolarjev ali približno 4 % BDP zaradi izostalih delovnih ur, izgubljenega goriva in negativnih vplivov dodatnih emisij na okolje.

Obstaja veliko razlogov za vse večje število vozil na cestah, vključno s povečanimi možnostmi bančnih posojil, omejenimi možnostmi javnega prevoza in državnimi subvencijami za gorivo.

zaključek

Egipt je odličen kraj za projekte obnovljive energije, saj ima veliko zemlje, svetlo vreme in močne vetrove. Če vlada določi določene gospodarske spodbude, kot so subvencije za posvojitev, in ponovno preuči nekatere okoljske omejitve, lahko brez težav izkoristi inovacije v podnebni tehnologiji.

Egipt ima fantastično priložnost, da prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju rasti in krepitvi sodelovanja v zvezi z utekočinjen zemeljski plin in zaloge zelenega vodika, ki jih zagotavlja obnovljivih virov energije med Evropo in Afriko.

Egipt mora sprejeti celovito strategijo, ki takoj obravnava zahteve po prilagajanju, pospeši izdatke za ublažitev in pomaga več Egipčanom pri prehodu iz težav v uspeh.

Priporočila

Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.

Pustite Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena *