Razumevanje gradbenih odpadkov: vrste, vplivi in trajnostne rešitve

V gradbeništvu in infrastrukturnem sektorju, gradbeni odpadki, imenovani tudi gradbeni in rušitveni odpadki, predstavljajo resno okoljsko tveganje. S tem izrazom se imenujejo vsi materiali, ki nastanejo med gradnjo, prenovo, uničenjem ali popravilom stavb, cest in drugih objektov.

Količina nastalih smeti se je zaradi globalne širitve gradbenega sektorja znatno povečala, kar zahteva učinkovite rešitve za upravljanje.

Kaj so gradbeni odpadki?

Gradbeni odpadki se nanašajo na vire, ki postanejo neuporabni ali neželeni med gradnjo, obnovo ali rušenjem. Vključeni so opeka, ploščice, beton, les, steklo, keramika, plastika, kovine (baker, aluminij in jeklo), mavčne plošče, omet, asfalt, izolacija in embalažni materiali, kot sta karton in plastična folija. To vključuje tudi nevarni odpadki, vključno z barvo, azbestom in svincem.

Gradbeni odpadki, ki prispevajo k onesnaževanju, izčrpanost virovin uničenje habitata, se pogosto nezakonito odlaga, sežiga ali odlaga v odlagališčaSpodbujanje trajnostnih gradbenih metod in zmanjšanje njihovega vpliva sta odvisna od učinkovitega upravljanja prek recikliranje, ponovno uporabo in ustrezno odstranjevanje.

Viri gradbenih odpadkov

Novogradnje
Rušitvene dejavnosti
Projekti prenove
Civilna infrastruktura

1. Novogradnje

Zaradi prevelikega naročanja ali napačnih ocen so novogradnje pomemben vir gradbenih odpadkov. Embalažni materiali, kot so karton in plastična folija, ter ostanki materialov, kot so kovina, les ali mavčne plošče, predstavljajo znaten delež.

Zaradi gradbenih napak, kot so napačno poravnane inštalacije ali spremembe v načrtu, se materiali zavržejo. Odpadke še poslabšajo neučinkovite tehnike rezanja ali ravnanja; raziskave kažejo, da lahko novogradnja ustvari do 10 % prostornine odpadnega materiala, kar vpliva na stroške projekta in okoljsko trajnost.

2. Dejavnosti rušenja

Z razstavljanjem velikih konstrukcij v odpadke rušitvena dela ustvarijo znatno količino gradbenih odpadkov. Pri rušenju stavb, mostov ali drugih konstrukcij nastajajo materiali, kot so beton, opeka, les, kovina in steklo. Ti odpadki pogosto vsebujejo nevarne materiale, s katerimi je treba ravnati previdno, kot sta azbest ali barva na osnovi svinca.

Pri obsežnih projektih, ki vsak dan proizvedejo tone ruševin, lahko rušenje povzroči precejšnjo količino gradbenih odpadkov. Za zmanjšanje uporabe odlagališč in pridobivanje ponovno uporabnih virov, kot so agregati ali kovine, sta bistvenega pomena učinkovito sortiranje in recikliranje.

3. Projekti prenove

Ker se pri prenovitvenih projektih zamenjujejo stari ali pokvarjeni deli, se povečuje količina gradbenih odpadkov. Materiali, kot so stare ploščice, preproge, cevi ali armature, se zavržejo zaradi rutinskih opravil, kot so prenova strehe, talnih oblog ali vodovodnih napeljav. Količina odpadkov se poveča, kadar prenove vključujejo delno rušenje, kot je odstranjevanje sten ali stropov.

Nabira se tudi embalaža od ostankov in svežih materialov. Recikliranje postane med prenovami težje, ker pogosto nastajajo mešani odpadki. Količina odpadkov, ki nastanejo pri prenovah, se razlikuje glede na obseg projekta, vendar je lahko precejšnja, zlasti pri stanovanjskih ali poslovnih prenovah, katerih cilj je energetska učinkovitost ali modernizacija.

4. Civilna infrastruktura

Eden glavnih virov gradbenih odpadkov so projekti civilne infrastrukture, kot sta gradnja ali popravilo cest in mostov. Asfaltni odpadki nastajajo pri operacijah, kot je obnova cest, beton, jeklo in zemeljski odpadki pa nastajajo med popravilom mostov. Med izkopom za novo infrastrukturo se premaknejo velike količine zemlje, pogosto v kombinaciji z gradbenimi materiali.

Pri teh projektih običajno nastajajo veliki, težki odpadki, zaradi česar je njihovo odstranjevanje logistično težavno. Trajnostne tehnike ravnanja z odpadki so ključnega pomena pri gradbenih projektih, saj ima lahko slabo ravnanje z njimi negativne vplive na okolje, čeprav je nekatere materiale, kot je asfalt, mogoče reciklirati.

Vplivi gradbenih odpadkov

Glavni vplivi gradbenih odpadkov na gospodarstvo, okolje in javno zdravje so naslednji:

Učinki na okolje

Onesnaževanje zemlje
Onesnaženje zraka
Kontaminacija vode
Izguba biotske raznovrstnosti
Povečan ogljični odtis

1. Onesnaževanje tal

Ker gradbeni in rušitveni odpadki prepolnjujejo odlagališča in slabšajo kakovost tal, pomembno prispevajo k onesnaževanju tal. Ker gradbeni in rušitveni odpadki predstavljajo precejšen del odlagališča, se življenjska doba teh objektov skrajša, če se materiali, kot so beton, les, kovine in plastika, odlagajo na odlagališča ali odprte prostore.

Problem še poslabšuje nezakonito odlaganje odpadkov, zaradi česar so zemljišča neprimerna za razvoj ali kmetijstvo. Barve in obdelan les so primeri strupenih odpadnih snovi, ki lahko onesnažijo tla, preprečijo rast rastlin in porušijo ekosisteme. Zaradi tega propadanja, ki zmanjšuje količino razpoložljivih zemljiških virov, se urbanistično načrtovanje in trajnostna raba zemljišč soočata z dolgoročnimi težavami.

2. Onesnaženost zraka

Prah, hlapne organske spojine (HOS) in emisije iz sežiganja ali predelave odpadkov so nekateri od načinov, kako gradbeni odpadki onesnažujejo zrak. Težave z dihali pri ljudeh so lahko posledica izpusta drobnih delcev pri dejavnostih, kot sta prevoz in rušenje. Smog in slabo kakovost zraka povzročata izhlapevanje hlapnih organskih spojin (HOS) iz barv, lepil in lakov.

Sežiganje gradbenih odpadkov sprošča škodljive pline, kot sta ogljikov monoksid in dioksini, ki so škodljivi za okolje in zdravje ljudiTa dejavnost se pogosto izvaja v nereguliranih okoliščinah. Skupnosti, ki so daleč od vira odpadkov, so lahko prizadete zaradi teh onesnaževal, ki se lahko širijo na velike razdalje in poslabšajo težave s kakovostjo zraka v mestih.

3. Onesnaženje vode

Ker gradbeni odpadki sproščajo nevarne spojine, predstavljajo resno tveganje za vodna telesa. Ko dežuje, se lahko snovi, vključno z azbestom, svincem, živim srebrom in kemičnimi topili, izpustijo v reke, jezera in potoke ali pronicajo v podtalnico.

Pogin rib in motnje v prehranjevalni verigi sta dva načina, kako to onesnaženje ogroža vodne ekosisteme. Varnost pitne vode za ljudi je ogrožena zaradi onesnaženih vodnih virov, kar lahko povzroči zdravstvene težave, kot so nevrološke okvare zaradi izpostavljenosti svincu.

Ker se toksini hitro širijo, neustrezna mesta za odlaganje v bližini vodnih teles povečujejo te skrbi. Da bi se izognili dolgoročni škodi za vodne vire in javno zdravje, je učinkovito ravnanje z odpadki bistvenega pomena.

4. Izguba biotske raznovrstnosti

Naravni ekosistemi so uničeni in biotska raznovrstnost je ogrožena, ko se gradbeni odpadki odlagajo, zlasti na odlagališčih ali zaradi nezakonitega odlaganja. Divje živali se izpodrivajo, število vrst pa se zmanjšuje, ko se zemljišča čistijo za odlaganje smeti, ker to uničuje vegetacijo in moti ekosisteme.

Strupene izcedne vode, ki nastanejo iz odpadkov, lahko onesnažijo vodo in tla ter ogrozijo mikrobe, rastline in živali. Veliki projekti odlaganja odpadkov pogosto povzročajo nepopravljivo izgubo habitata, saj posegajo v močvirja, gozdove in druga okoljsko občutljiva območja.

Ta motnja ogroža ogrožene vrste, zmanjšuje gensko raznovrstnost in spodkopava odpornost ekosistemov, kar poudarja nujnost trajnostnega ravnanja z odpadki za ohranitev biotske raznovrstnosti.

5. Povečan ogljični odtis

Gradbeni odpadki so ves čas svojega obstoja pomembno prispevali k emisij toplogrednih plinovProizvodnja materialov, kot sta cement in jeklo, je energetsko potratna in povzroča znatne emisije ogljikovega dioksida. Gorivo se uporablja za prevoz odpadkov na odlagališča, kar povečuje emisije.

Metan, močan toplogredni plin, nastaja na odlagališčih pri razgradnji organskih odpadkov, kot je neobdelan les. Ogljični odtis se še poveča zaradi energije, potrebne za predelavo ali recikliranje odpadkov.

Gradbeni sektor povečuje svoj vpliv na okolje, ker ne zmanjšuje odpadkov ali ne izvaja trajnostnih praks, kot sta recikliranje in ponovna uporaba, kar poslabšuje podnebne spremembe in poudarja potrebo po okolju prijaznih tehnike ravnanja z odpadki.

Ekonomski učinki

Povečani projektni stroški
Izčrpavanje virov
Skrajšana življenjska doba odlagališča

1. Povečani stroški projekta

Ta motnja ogroža ogrožene vrste, zmanjšuje gensko raznovrstnost in spodkopava odpornost ekosistemov, kar poudarja nujnost trajnostnega ravnanja z odpadki za ohranitev biotske raznovrstnosti.

2. Izčrpavanje virov

Gradbeni odpadki ves čas svojega obstoja znatno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Proizvodnja materialov, kot sta cement in jeklo, je energetsko potratna in oddaja precejšnje količine ogljikovega dioksida. Gorivo se uporablja za prevoz odpadkov na odlagališča, kar povečuje emisije. Metan, močan toplogredni plin, nastaja na odlagališčih, ko se razgradijo organski odpadki, kot je neobdelan les.

Naš ogljični odtis se dodatno povečuje zaradi energije, potrebne za predelavo ali recikliranje odpadkov. Gradbeni sektor povečuje svoj vpliv na okolje, ker ne zmanjšuje količine odpadkov ali ne izvaja trajnostnih praks, kot sta recikliranje in ponovna uporaba, kar poslabšuje podnebne spremembe in poudarja potrebo po okolju prijaznih tehnikah ravnanja z odpadki.

Les, pesek, gramoz in kovine so primeri deviških virov, ki so pogosto neobnovljivi ali se počasi obnavljajo, vendar se v gradbeništvu pogosto uporabljajo. Če se odpadki ne zmanjšajo ali reciklirajo, je treba pridobiti več surovin, kar dolgoročno povečuje stroške in degradira okolje.

Na primer, prekomerno zbiranje peska za beton škoduje ekosistemom in povečuje stroške, ko materiali postanejo redki. Obremenitev virov je tudi posledica energetsko intenzivnih proizvodnih metod za materiale, kot sta cement ali jeklo. Ta pretirana odvisnost vpliva na izvedljivost in trajnost prihodnje gradnje, hkrati pa povečuje stroške projekta in ogroža oskrbo.

3. Skrajšana življenjska doba odlagališča

Gradbeni odpadki hitro zapolnijo odlagališča in skrajšajo njihovo uporabno dobo, ker so pogosto veliki in niso biorazgradljivi. Med materiale, ki zavzamejo veliko prostora in se razgrajujejo počasi, če sploh, spadajo plastika, beton in opeka. Občine morajo vlagati v nove lokacije, ko se odlagališča polnijo, kar pomeni drage nakupe zemljišč, okoljske ocene in gradnjo infrastrukture.

To zvišuje stroške odlaganja odpadkov za gradbena podjetja in odvzema javna sredstva drugim prednostnim nalogam. Potreben je tudi strožji nadzor, saj se prenatrpanost odlagališč še poslabša. okoljski problemi, vključno z onesnaženjem tal in vode. Skrajšana življenjska doba odlagališč vodi v začaran krog naraščajočih stroškov in praktičnih težav pri ravnanju z odpadki.

Vpliv na zdravje in varnost

Izpostavljenost delavcev
Zdravstvena tveganja skupnosti
Fizične nevarnosti

1. Izpostavljenost delavcev

Izpostavljenost nevarnim materialom, ki jih najdemo v gradbenih odpadkih, kot so vodi, azbest, in silicijev prah, predstavlja resno zdravstveno tveganje za gradbene delavce. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči mezoteliom in pljučnega raka. Azbest se pogosto nahaja v starejših objektih.

Rezanje in brušenje betona proizvaja silicijev prah, ki povečuje tveganje za pljučnega raka in povzroča silikozo, hudo pljučno bolezen. Izpostavljenost svincu, ki ga pogosto najdemo v zastarelih barvah ali vodovodnih materialih, lahko škoduje ledvicam, reproduktivnemu sistemu in živčnemu sistemu.

Te nevarnosti se povečajo zaradi ponavljajoče se ali dolgotrajne izpostavljenosti brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice ali respiratorji. Neustrezne tehnike ravnanja z odpadki, kot sta neustrezno odstranjevanje ali pomanjkanje zadrževanja, povečajo izpostavljenost in lahko povzročijo akutno zastrupitev ali kronične bolezni. Za zmanjšanje teh tveganj so bistveni strogi ukrepi za upoštevanje varnostnih postopkov, ustrezno usposabljanje in redni zdravstveni pregledi.

2. Tveganja za zdravje skupnosti

Ker nepravilno ravnani gradbeni odpadki onesnažujejo zrak in vodo, predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi v bližini. Nepokriti odpadki lahko sproščajo prah, ki vsebuje nevarne snovi, kot sta silicijev dioksid ali azbest, ki lahko ob vdihavanju povzročijo težave z dihali ali kronične bolezni, kot sta rak ali astma.

Odpadki z odlagališč odpadkov lahko onesnažijo pitno vodo in povzročijo nevrološke bolezni, razvojne težave ali prebavne bolezni, zlasti pri otrocih, saj sproščajo težke kovine, topila ali druge škodljive spojine v okoliške potoke ali podtalnico. Poleg tega odprta odlagališča smeti privabljajo žuželke, kar pospešuje širjenje bolezni.

Tveganja so večja v skupnostih v bližini slabo reguliranih objektov, kar poudarja potrebo po ustreznem zadrževanju odpadkov, pogostem čiščenju lokacij in skladnosti z okoljskimi standardi za varovanje javnega zdravja.

3. Fizične nevarnosti

Na gradbiščih gradbeni odpadki predstavljajo različna fizična tveganja tako za zaposlene kot za goste. Če se z ostrimi materiali, kot so steklo, žeblji ali kovinski delci, ne ravna pravilno, lahko pride do ureznin, vbodov ali okužb. Če se z njimi nepravilno ravna ali če jih pustimo brez nadzora, lahko težki odpadki, kot so les ali betonski bloki, povzročijo mišično-skeletne poškodbe ali zmečkanine.

Nestabilni kupi smeti se lahko zrušijo, kar povzroči padce, ujetost ali smrtne žrtve. Natrpana mesta povečajo tveganje za spotikanje in padce, zlasti na mestih z veliko prometa. Ta tveganja se povečajo zaradi slabega ravnanja z odpadki, kot je na primer nepravočasno sortiranje ali odstranjevanje materiala.

Zmanjšanje števila poškodb in zagotavljanje varnejšega delovnega okolja zahtevata izvajanje določenih urnikov odstranjevanja smeti, uporabo ustreznih zabojnikov za shranjevanje in uveljavljanje protokolov organizacije gradbišča.

Pravni in ugledni učinki

Regulativne kazni
Poškodba ugleda

1. Regulativne kazni

Ker nepravilno ravnanje z gradbenimi odpadki krši okoljske standarde, lahko pride do resnih pravnih in finančnih posledic. Stroge predpise o odstranjevanju odpadkov, recikliranju in ravnanju z nevarnimi materiali izvajajo upravne organizacije, kot je Agencija za varstvo okolja (EPA) v Združenih državah Amerike ali primerljive organizacije po vsem svetu.

Kršitve, kot so nezakonito odlaganje odpadkov ali neupoštevanje pravil sortiranja in recikliranja materialov, lahko povzročijo znatne globe, ki se pogosto gibljejo od tisoč do milijonov dolarjev, odvisno od resnosti. Pravni ukrepi lahko privedejo do sodnega postopka ali kazenskega pregona za hude kršitve, zlasti če se dokaže vpliv na okolje.

Zaustavitev projektov lahko uvedejo tudi regulativni organi, kar bi odložilo gradnjo in povečalo stroške. Na primer, nepravilno odlaganje odpadkov bi lahko povzročilo inšpekcijske preglede, ustavilo delovanje in zahtevalo drago čiščenje.

Da bi se izognili takšnim kaznim, morajo gradbena podjetja upoštevati zakone, kot so Okvirna direktiva EU o odpadkih ali lokalne omejitve odlaganja odpadkov na odlagališčih. To pomeni, da je učinkovito načrtovanje ravnanja z odpadki ključnega pomena za zmanjšanje tveganj in ohranitev izvedljivosti projekta.

2. Poškodba ugleda

Blagovna znamka podjetja je lahko zaradi slabega ravnanja z gradbenimi odpadki resno poškodovana, kar lahko vpliva na njegovo sposobnost pridobivanja novih poslov in ohranjanja zaupanja deležnikov. Podjetja, ki ne upoštevajo okoljskih odgovornosti, tvegajo, da bodo deležna javne kritike zaradi svojih dejanj, kot sta nezakonito odlaganje smeti ali nerecikliranje.

Ker številne vlade in razvijalci dajejo prednost izvajalcem z dobrimi rezultati na področju trajnosti, bi to lahko povzročilo izgubo strank. Javno mnenje lahko še dodatno škoduje neugodno poročanje medijev ali negativni odzivi na družbenih omrežjih, ki jih še poslabšujejo organizacije za zagovorništvo okolja.

Na primer, protesti skupnosti proti gradbenemu podjetju, vpletenemu v težave z onesnaževanjem, lahko zmanjšajo lokalno podporo projektom. Škoda za ugled lahko omeji tudi dostop do financiranja, ker organizacije za financiranje in vlagatelji dajejo prednost podjetjem z močnimi okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi (ESG) standardi.

Ponovna vzpostavitev zaupanja zahteva drago prenovo blagovne znamke, izboljšane dejavnosti trajnostnega razvoja in odprto komunikacijo, kar poudarja pomen proaktivnega ravnanja z odpadki za zaščito ugleda podjetja na trgu.

Strategije za ravnanje z gradbenimi odpadki

Zmanjšaj
Ponovna uporaba
Reciklirajte
Obnovi
Odstranjujte odgovorno

1. Zmanjšajte

Strateško načrtovanje je prvi korak k zmanjševanju gradbenih odpadkov z zmanjšanjem uporabe dodatnih materialov. Za natančno načrtovanje projekta so potrebne natančne ocene količin materiala, da se prepreči prekomerno naročanje, kar pogosto povzroči prekomerne odpadke.

Optimizacija postavitve stavb in uporaba standardiziranih dimenzij za zmanjšanje odrezkov sta dva vidika načrtovanja za minimalno nastajanje odpadkov. Z zagotavljanjem, da so materiali predhodno izmerjeni in vgrajeni v nadzorovanem okolju, uporaba montažnih komponent, kot so modularne stavbe ali vnaprej sestavljene stenske plošče, znatno zmanjša količino odpadkov.

Gradbeni projekti lahko zmanjšajo stroške, ohranijo vire in zmanjšajo vpliv na okolje s poudarkom na učinkovitem načrtovanju in nabavi. To postavlja temelje za trajnostne tehnike ravnanja z odpadki, ki so skladne z industrijskimi in regulativnimi standardi.

2. Ponovna uporaba

Eden od ekonomičnih in trajnostnih načinov ravnanja z gradbenimi odpadki je ponovna uporaba materialov. Opeko, les, kovino in okovje je mogoče rešiti z rušišč in uporabiti v novih projektih, s čimer se ohrani njihova vrednost in zmanjša potreba po deviških virih. Za podaljšanje njihove življenjske dobe se lahko uporabne stvari podarijo neprofitnim organizacijam, soseskim pobudam ali projektom obnove habitatov.

Druga možnost je recikliranje virov in njihova prodaja na sekundarnih trgih, kar ustvarja dohodek in podpira krožno gospodarstvo. Učinkovita ponovna uporaba zahteva sodelovanje z deležniki pri iskanju možnosti za ponovno vključitev v gradbene procese, pa tudi skrbno sortiranje, skladiščenje in ravnanje, da se ohrani kakovost materialov.

3. Reciklirajte

Recikliranje zmanjšuje uporabo odlagališč in okoljska škoda s pretvorbo gradbenih odpadkov v uporabne materiale. Strukturno celovitost betona je mogoče ohraniti z drobljenjem in uporabo agregata za nove betonske mešanice ali cestne podlage.

Aluminij in jeklo sta dva primera kovin, ki ju je mogoče staliti in preoblikovati v nove izdelke z majhno izgubo kakovosti. Za proizvodnjo se plastika, kot so PVC cevi, razdrobi v granule. Les se lahko seseklja in pretvori v kompozitne izdelke, zastirko ali ... gorivo iz biomase.

Za učinkovito recikliranje je potrebno sortiranje na kraju samem, sodelovanje z obrati za recikliranje in skladnost z lokalnimi zakoni, da se zagotovi učinkovita predelava materialov in izpolnjevanje industrijskih standardov za ponovno uporabo.

4. Obnovi

Predelava je osredotočena na pridobivanje vrednosti, večinoma z energetsko predelavo, iz nereciklirnih gradbenih odpadkov. Nekatere plastike in obdelan les so primeri nereciklirnih materialov, ki jih je mogoče varno sežigati v specializiranih obratih za proizvodnjo električne energije, s čimer se zmanjša odvisnost od odlagališč in nadomesti uporaba ... fosilna goriva.

Za ta postopek so potrebne napredne tehnologije, da se zmanjšajo emisije in upoštevajo okoljski standardi. Ker predelava ne ohranja materialne vrednosti, jo je treba uporabiti le kot zadnjo možnost, potem ko so izčrpane vse druge možnosti za zmanjšanje, ponovno uporabo in recikliranje.

Učinkovito izvajanje predelave vključuje iskanje ustreznih tokov odpadkov, sodelovanje z obrati za predelavo odpadkov v energijo in zagotavljanje varnega ravnanja za zmanjšanje nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

5. Odstranjujte odgovorno

Za gradbene odpadke, ki jih ni mogoče predelati, reciklirati, ponovno uporabiti ali zmanjšati na minimum, je odgovorno odstranjevanje bistvenega pomena. Da bi se izognili onesnaženju okolja in ogrožanju zdravja ljudi, je treba z nevarnimi odpadki, kot so azbest, barve na osnovi svinca ali ostanki kemikalij, ravnati in jih odstranjevati v skladu z lokalnimi zakoni.

Nenevarne odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, je treba odlagati na pooblaščena odlagališča z majhnim vplivom na okolje. Za odgovorno odstranjevanje so potrebni ustrezno ločevanje odpadkov, dokumentacija in sodelovanje s pooblaščenimi podjetji za ravnanje z odpadki. Gradbeni projekti lahko zmanjšajo odgovornost, rešijo ekosisteme in ostanejo v skladu z vse strožjimi zakoni o ravnanju z odpadki z upoštevanjem pravnih in okoljskih meril.

zaključek

Gradbeni odpadki so resen problem, ki zahteva sodelovanje izvajalcev, inženirjev, arhitektov, vlad in strank. Gradbeni sektor lahko z uvedbo trajnostnih praks in najsodobnejših tehnologij močno zmanjša svoj vpliv na okolje in zgradi robustnejše ter z viri učinkovitejše objekte. Ravnanje z gradbenimi odpadki je dolžnost za boljšo prihodnost in tudi zakonska zahteva.

Priporočila

Providence Amaechi

+ objave

Po duši strasten okoljevarstvenik. Vodilni pisec vsebin pri EnvironmentGo.
Prizadevam si za ozaveščanje javnosti o okolju in njegovih problemih.
Vedno je šlo za naravo, zaščititi moramo, ne uničevati.